Evropska komisija > EPM > Stečaj > Portugalska

Zadnja sprememba: 22-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Portugalska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in nameni postopkov za primere insolventnosti? 1.
2. Kakšni so pogoji za sprožitev vsake od vrst postopka za primere insolventnosti? 2.
3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci pri vsaki vrsti postopka? 3.
4. Kakšne so posledice sprožitve postopkov? 4.
5. Kateri so specifični predpisi, povezani z določeno kategorijo zahtevkov? 5.
6. Kateri so predpisi, ki veljajo za škodljiva dejanja? 6.
7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznavanje terjatev? 7.
8. Kateri predpisi veljajo za postopke prestrukturiranja? 8.
9. Kateri predpisi veljajo za likvidacijske postopke? 9.
10. Kakšni so pogoji za zaključek postopkov? 10.

 

1. Katere so različne vrste in nameni postopkov za primere insolventnosti?

„Insolventnost“ je po portugalski zakonodaji določena kot dolžnikova nezmožnost izpolnjevanja obveznosti, ko imajo te svoj rok.

Za insolventne se smatrajo tudi pravne osebe in avtonomne skupine sredstev in obveznosti, pri katerih neomejene osebne odgovornosti za dolgove ne nosi nobeden posameznik, vendar so njihove obveznosti očitno presegle njihova sredstva.

Potencialna insolventnost postane dejanska insolventnost v primerih, ko se dolžnik sodišču prijavi za razglasitev insolventnosti.

Podjetjem, katerim grozi insolventnost ali imajo finančne težave, zakon ponuja možnost postopka izvensodne poravnave, da se omogoči njihova rehabilitacijo. Tak postopek vodi javni organ – Inštitut za pomoč malim in srednje velikim podjetjem in investicijam (IAPMEI).

Cilj tega postopka je doseči sporazum med podjetjem in vsemi ali nekaterimi njegovimi upniki, kar mu bo omogočilo preživetje.

Dejstvo, da je v teku sodni postopek za primer insolventnosti, postopka poravnave ne ovira. V tem primeru, če še ni bila razglašena insolventnost, se lahko sodni postopek prekine na željo podjetja ali katere koli druge zainteresirane stranke.

Sporazum, ki je dosežen v postopku poravnave, je treba pisno določiti, v nekaterih primerih pa je pravno zahtevana javna listina.

Zakonik o insolventnosti in poslovnem okrevanju (Código da Insolvência e da Recuperação de Empresas) daje podlago za eno samo vrsto postopkov brez razlikovanja med poslovnim okrevanjem in insolventnostjo. Upniki morajo oceniti finančno sposobnost preživetja podjetja in skupaj odločiti, če je na mestu likvidacija ali okrevanje, ter določiti pogoje. Zakonodaja omogoča nadaljnje postopanje za likvidacijo dolžnikovega premoženja in dovoljuje upnikom možnost, da odobrijo načrt, s katerim se bo likvidaciji izognil.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kakšni so pogoji za sprožitev vsake od vrst postopka za primere insolventnosti?

Obstaja samo ena vrsta postopka za primere insolventnosti.

Za sprožitev takega postopka je treba dokazati, da je dolžnik nezmožen izpolnjevati obveznosti, ko imajo te rok, ali če so udeležene pravne osebe in samostojne skupine sredstev, da obveznosti očitno presegajo sredstva.

Postopek za primer insolventnosti je mogoče sprožiti, ko se pripeti kar koli od naslednjega:

  1. splošno prenehanje odplačila dolga v zapadlosti;
  2. nezmožnost izpolniti eno ali več obveznosti, kar zaradi obsega in okoliščin nezmožnosti kaže na to, da je dolžnik splošno nezmožen izpolnjevati svoje obveznosti, ko te zapadejo;
  3. izginotje lastnika podjetja ali dolžnikovih poslovodij ali zapustitev sedeža ali glavnega središča dejavnosti zaradi dolžnikove insolventnosti, brez namena ustrezne zamenjave;
  4. razprodaja, zapustitev, nagla ali zelo neekonomična likvidacija sredstev in ustvarjanje lažnih terjatev;
  5. pomanjkanje primernih sredstev za jamčenje plačila tožnikovih terjatev, kot so mu bile prisojene v uveljavnem postopku proti dolžniku;
  6. neizpolnjevanje obveznosti, ki so bile določene v insolventnostnem ali plačilnem načrtu, ki so ga upniki odobrili v že sproženem postopku za primer insolventnosti;
  7. splošna nezmožnost plačevanja dolgov v preteklih šestih mesecih, ki izhajajo iz neplačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, iz pogodbe o zaposlitvi ali iz kršitve ali prekinitve takšne pogodbe, obrokov vseh vrst najema, vključno s finančnimi najemi, obrokov stroška nabave ali odplačil posojila s hipotečnim jamstvom na dolžnikovih poslovnih prostorih, sedežu ali bivališču;
  8. očiten presežek obveznosti v primerjavi s sredstvi v zadnji potrjeni bilanci stanja ali zamuda več kot devetih mesecev pri potrjevanju in vlaganju računov, kjer za to obstaja pravna obveznost in je dolžnik pravna oseba ali avtonomna skupina sredstev in obveznosti.

3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci pri vsaki vrsti postopka?

Sodišče

Postopek za primer insolventnosti je treba sprožiti na sodišču okrožja, kjer je dolžnikov sedež, bivališče ali, v primeru insolventnosti premoženja pokojnika, katero je brez lastnika, na sodišču okrožja bivališča pokojnika v času smrti.

Na vrh straniNa vrh strani

Prijava za razglasitev insolventnosti se lahko opravi tudi na sodišču okrožja lokacije dolžnikovih glavnih dejavnosti – kar je določeno kot prostor, kjer običajno vodi svoje posle in ki ga kot takega poznajo tretje osebe.

Sodišče prevzame ključno vlogo pri zagotavljanju usklajenosti s pravnimi predpisi, ki določajo postopke v primerih insolventnosti, in še posebej odgovornost za začetno ocenitev prošnje za insolventnost ter oceno, ali so načrti insolventnosti in plačil, ki so jih odobrili upniki, zakoniti in jih je mogoče ratificirati.

Od njega se zahteva tudi, da presodi dolžnikovo domnevno insolventnost glede na dejstva, ki se pojavljajo med postopki, in če presodi, da jo dejstva opravičujejo, da izda razglasitev insolventnosti; ni pa dolžno podati mnenja o možnosti rehabilitacije podjetja.

Sodnik je odgovoren za odločitev o dokazih dolgov in njihovi razvrstitvi ter lahko za osebe, ki jim pravne sposobnosti primanjkuje, določi upravitelja in odredi prekinitev likvidacije sredstev in porazdelitve prihodkov od prodaje premoženja.

V podobni meri je sodišče tudi tisto, ki odredi zaključitev postopkov.

Upravitelj

Upravitelja določi sodnik, ki mora pri tem upoštevati predloge dolžnika ali upniškega odbora, če je ta bil sestavljen. Lahko pa zbor upnikov glasuje za zamenjavo dodeljenega upravitelja.

Upraviteljeve dolžnosti, v sodelovanju z upniškim odborom in podrejene njegovim preiskavam, so naslednje:

  1. pripraviti plačilo dolgov insolventnega iz denarja, ki je na voljo v njegovem premoženju (dolžnikova sredstva), namreč denar od prodaje sredstev, ki jih je dolžan prijaviti;
  2. na daljši rok zaščititi pravice insolventne osebe in omogočati, da jih še naprej uveljavlja, ter omogočiti nadaljnje delovanje podjetja, če je to primerno, in se, kolikor je le mogoče, ogniti slabšanju njegovega finančnega stanja.
Upniški odbor

To je neobvezen organ, katerega obstoj in struktura sta odvisna od želja zbora upnikov. Zbor se lahko odreče odboru, ki ga je določil sodnik, ga sam določi, če ga še ni, in v vsakem primeru spremeni njegovo strukturo.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče se lahko vzdrži določitve odbora, če razsodi, da je to upravičeno glede na omejeno količino sredstev, neposredno naravo likvidacije ali majhno število upnikov.

Za pravna dejanja, ki so za postopek zelo pomembna, je potrebna odobritev odbora, če ta obstaja.

Dolžnik

Dolžnik se je za razglasitev insolventnosti dolžan prijaviti v šestdesetih dneh od datuma, ko se je zavedel svoje insolventnosti, oziroma od datuma, ko bi se je moral zavedeti, razen v primeru posameznika, ki v času pričetka insolventnosti ni bil lastnik podjetja.

Če je dolžnik lastnik podjetja, velja pravna domneva o prepoznanju situacije insolventnosti v treh mesecih po splošni nezmožnosti poravnanja svojih davkov in prispevkov socialne varnosti ali obveznosti zaposlitvenih ali najemnih pogodb.

Med postopkom se od insolventnega dolžnika zahteva:

  1. da predloži vse ustrezne podatke, ki jih zahtevajo upravitelj, upniški zbor, upniški odbor ali sodišče;
  2. da osebno prisostvuje na sodišču, ko to zahteva sodnik ali upravitelj, razen če mu je to opravičljivo preprečeno ali se mu izrecno dovoli, da ga predstavlja zastopnik;
  3. da povsem sodeluje z zahtevami upravitelja, da bi mu omogočil opravljati njegovo vlogo.
Upnik

Upnik ima v postopku v primeru insolventnosti najpomembnejšo vlogo.

Upravičen je do vloge zahteve, da se dolžnika razglasi insolventnega, lahko pa tako zahtevo tudi umakne ali opusti postopek, vse dokler ni bila razglašena končna sodba.

Če sodišče zavrne zahtevek za razglasitev insolventnosti, se lahko (v primeru, da je vlagatelj on) nad odločitvijo sodišča pritoži.

Na vrh straniNa vrh strani

Prisostvuje lahko pri upniškem zboru, kjer se lahko s pravico polne diskrecije odloča o prihodnosti podjetja, ali naj se slednje rehabilitira ali likvidira in pod kakšnimi pogoji.

Lahko sprejme ali zavrne plačilni načrt, če ga dolžnik predloži.

Ima pravico zahtevati zamenjavo upravitelja, ki ga je določilo sodišče, zgoraj navedene pravice pa lahko uveljavlja na upniškem zboru.

Pravica pritožbe je omejena na en nivo, npr., mogoča je le na prizivnem sodišču. Edina izjema pri tem je v situacijah, ki vključujejo pritožbe nad razsodbami na področjih, kjer trenutno ni enotnega prava.

4. Kakšne so posledice sprožitve postopkov?

Določitev premoženja

Če ni določeno drugače, premoženje insolventne stranke vključuje vsa sredstva dolžnika na datum sodne razglasitve insolventnosti, skupaj s sredstvi in pravicami, ki jih je dolžnik pridobil med trajanjem postopka.

Nezasegljiva sredstva lahko tvorijo le del premoženja, če jih dolžnik prostovoljno ponudi in če njihova nezasegljivost ni brezpogojna.

Zakon določa razliko med dolgovi insolventnosti in dolgovi premoženja.

Prvi so dolgovi insolventne stranke, ki so nastali pred razglasitvijo insolventnosti. Na enak način se obravnavajo terjatve, za katere lahko upnik dokaže, da so nastale med postopkom.

Dolgovi premoženja so tisti, ki so nastali med postopkom, in vključujejo na primer stroške postopkov in upraviteljev honorar.

Posledice za dolžnikova sredstva

Kar se tiče dolžnikovih sredstev, je posledica razglasitve insolventnosti dolžniku takoj odvzeti pravico do upravljanja in razpolaganja s sredstvi, ki sestavljajo premoženje, bodisi neposredno ali preko njegovih poslovodij. Od tega trenutka naprej so te pravice prenesene na upravitelja, ki prevzame vlogo dolžnikovega predstavnika v vseh finančnih zadevah, ki se nanašajo na insolventnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Praviloma so dejanja, ki jih insolventna stranka izvaja v nasprotju s temi dogovori, brezplodna.

Razglasitev insolventnosti povzroči, da vse obveznosti insolventne stranke, ki prej tega pogoja niso izpolnjevale, postanejo upravičene do poravnave.

Terjatve

Pri postopkih v primerih insolventnosti obstajajo štiri kategorije terjatev: zavarovane, prednostne, podrejene in nezavarovane.

Zavarovane terjatve so tiste z jamstvom in rem v sredstvih premoženja vse do višine vrednosti teh sredstev. Vključujejo tudi prednostne terjatve posebnih upnikov. Ta kategorija ne pokriva le terjatev, temveč tudi njihove obresti.

Prednostni dolgovi so prednostne terjatve splošnih upnikov za sredstva premoženja, do višine vrednosti sredstev, za katera takšne prednostne terjatve obstajajo, ter kjer te niso opuščene kot posledica razglasitve insolventnosti.

Podrejene terjatve so tiste, ki se poravnajo šele po tem, ko so bili nezavarovani upniki že izplačani v celoti.

Podrejene so naslednje terjatve, razen če nosijo prednostne pravice splošnih ali posebnih upnikov ali so zavarovane s pravnimi hipotekami, ki se po razglasitvi insolventnosti ne brišejo:

  1. terjatve oseb, ki so z dolžnikom v posebnem odnosu, kot so njegov zakonski partner, predniki, potomci ali otroci (ko gre za fizično osebo) ali lastniki delnic, partnerji ali osebe, ki so z dolžnikom v vodstvenem ali skupinskem razmerju, ko gre za pravno osebo, in tistih dolgov, ki so nastali dve leti pred pričetkom postopka za primer insolventnosti;
  2. obresti na nepodrejene terjatve, ki nastajajo po razglasitvi insolventnosti, razen na tiste, ki jih pokrivajo jamstvo vrste in rem in prednostne pravice splošnih upnikov do višine vrednosti sredstev v poštevu;
  3. terjatve, ki so podrejene po dogovoru med strankami;
  4. terjatve, ki se nanašajo na brezplačne storitve dolžnika;
  5. terjatve premoženja, ki je po posledici odločitve za dobro premoženja v rokah tretje osebe, ki ne ravna v dobri veri;
  6. obresti na podrejene terjatve, ki nastanejo po razglasitvi insolventnosti;
  7. terjatve v zvezi z delničarskimi posojili.

Nezavarovane terjatve so vse, ki niso zajete v zgornjih kategorijah.

Na vrh straniNa vrh strani

Vmesni ukrepi

Če obstaja upravičen sum nezakonitega upravljanja, lahko sodnik na svojo pobudo ali na pobudo vlagatelja odredi zaščitne ukrepe, ki so nujni ali primerni za preprečevanje poslabšanja dolžnikovega finančnega položaja, dokler ni opravljena razglasitev.

Ti ukrepi lahko na primer vključujejo dodelitev začasnega sodnega upravitelja z izključnimi pooblastili za upravljanje dolžnikovih sredstev ali za pomoč dolžniku pri upravljanju z njimi.

5. Kateri so specifični predpisi, povezani z določeno kategorijo zahtevkov?

Z razglasitvijo insolventnosti se brišejo naslednje terjatve:

  1. prednostne pravice splošnih upnikov, ki so vezane na terjatve premoženja, ki je v rokah države, lokalnih oblasti in ustanov socialne varnosti, ter so nastale prej kot dvanajst mesecev pred pričetkom postopka za primer insolventnosti;
  2. pravne hipoteke, za katere je prijava nastala v dveh mesecih pred pričetkom postopka za primer insolventnosti in ki jamčijo za terjatve premoženja, kjer je hipotečni upnik država, lokalna oblast ali ustanova socialne varnosti;
  3. če so odvisne od registracije, jamstva in rem za stvarno ali premično posest, ki sestavlja del premoženja in ki jo je treba registrirati, v podporo terjatvam premoženja in so že v obstoju, vendar še neregistrirane, ali kjer prijava za registracijo še ni bila oddana;
  4. jamstva in rem za sredstva, ki sestavljajo del premoženja in jamčijo za terjatve, katerim je usojena podrejenost.

6. Kateri so predpisi, ki veljajo za škodljiva dejanja?

Zakon določa, da se je mogoče vsem škodljivim dejanjem v štirih letih pred pričetkom postopka za primer insolventnosti ogniti, če slabijo, preprečujejo, ovirajo, ogrožajo ali zavlačujejo poravnavo terjatev upnikov.

Na vrh straniNa vrh strani

Ogibanje praviloma predpostavlja slabovernost tretje osebe, za katero se domneva, da je bila vpletena v primeru izvedenih ali izpuščenih dejanj v dveh letih pred pričetkom postopka za primer insolventnosti, ter vključuje osebo, ki je z insolventno stranko v posebnem odnosu ali se je iz tega okoristila, čeprav posebno razmerje v relevantnem času ni obstajalo.

Ko so bila premoženju škodljiva dejanja že izpuščena, je treba retroaktivno vzpostaviti situacijo, ki bi obstajala, če se dejanje ali izogibanje ne bi pripetilo.

7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznavanje terjatev?

Pri razglasitvi insolventnosti je določeno obdobje tridesetih dni, v katerem se morajo upniki prijaviti za priznavanje svojih terjatev. Kar zadeva znane upnike, se to obdobje začne na datum vročitve ali obveščenosti upnika. Za ostale upnike se rok podaljša za pet dni, to obdobje pa se prične na datum objave zadnjega obvestila v Portugalskem uradnem listu ali v razširjenem državnem časopisu.

8. Kateri predpisi veljajo za postopke prestrukturiranja?

Po portugalskih predpisih morajo upniki odločiti, ali se poravnava njihovih terjatev izvede s popolno likvidacijo dolžnikovih sredstev ali s prestrukturiranjem podjetja in nadaljevanjem njegovega poslovanja, bodisi v lastništvu dolžnika ali tretjih oseb. Svoja stališča morajo podati v načrtu insolventnosti, ki ga je odobril upniški zbor.

Če glasujejo za rehabilitacijo, imajo upniki za njeno izvajanje vso svobodo pri izbiri najprimernejših ukrepov.

9. Kateri predpisi veljajo za likvidacijske postopke?

V upniškem zboru, sklicanim z namenom oceniti upraviteljevo poročilo, ki sledi razglasitvi insolventnosti, se sprejme tudi odločitev, ali naj ustanova ali ustanove, ki sestavljajo del dolžnikovih sredstev premoženja, nadaljujejo s poslovanjem ali jih je treba zapreti.

Upravitelj lahko zapre dolžnikove ustanove pred datumom zbora, sklicanega z namenom oceniti poročilo, če to odobri odbor upnikov ali če slednji tega ne odobri, vendar se dolžnik s tem strinja, ali če se dolžnik ne strinja, pa to odobri sodnik.

Če upniški zbor upravitelju naloži, da naj pripravi načrt insolventnosti, lahko odredi prekinitev likvidacije in porazdelitve sredstev. Ta prekinitev pa preneha veljati, če načrt ni vložen v naslednjih šestdesetih dneh ali če ni odobren.

10. Kakšni so pogoji za zaključek postopkov?

Postopki za primere insolventnosti se lahko zaključijo takoj z razglasitvijo insolventnosti, če obstajajo podatki, da sredstva podjetja ne zadostujejo za plačilo stroškov postopka in predvidenih dolgov insolventnega premoženja.

Nadaljnje informacije

Celotna različica te informacijske pole je na voljo na http://www.redecivil.mj.pt/ português.

Nadaljnja pomoč je na voljo na naslednjih spletnih straneh:

  • http://www.stj.pt English - français - português - Vrhovno sodišče;
  • http://www.conselhosuperiordamagistratura.pt/ English - português - Vrhovni sodni svet;
  • http://www.tribunalconstitucional.pt/ português - Ustavno sodišče;
  • http://www.mj.gov.pt/ English - português - Ministrstvo za sodstvo;
  • http://trl.pt/ português - Lizbonsko prizivno sodišče;
  • http://www.trc.pt/ português - Coimbrsko prizivno sodišče;
  • http://www.tre.pt English - français - português - Évorsko prizivno sodišče;
  • http://www.trp.pt português - Portsko prizivno sodišče;
  • http://www.pgr.pt/ português - Urad javnega tožilstva;
  • http://www.itij.mj.pt português - podatkovne baze s področja prava;
  • http://www.cej.pt/ English - français - português - Center za pravne študije (organ s pristojnostjo za izobraževanje portugalskih sodnikov);
  • http://www.dgsj.pt português - Generalni direktorat za sodno upravo (ki med drugim nudi informacije o pogodbah s sodišči in njihovo teritorialno pristojnost ter dostop do strani pravnih funkcionarjev);
  • http://www.gplp.mj.pt/ English - português - zakonodajna politika in Urad za načrtovanje Ministrstva za sodstvo;
  • http://www.dgrn.mj.pt português - Generalni direktorat za registre in notarske storitve;
  • http://www.asjp.pt/ português - Združenje portugalskih sodnikov;
  • http://www.smmp.pt/ português - Združenje sodnikov Urada javnega tožilstva;
  • http://www.oa.pt/ português - Združenje portugalskih odvetnikov;
  • http://dre.pt/ português - zakonodaja na spletu;
  • http://www.solicitador.net/ português - Združenje pravnih zastopnikov;
  • http://www.asjp.pt/ português - Združenje pravnih uradnikov;
  • correio@lisboa.tcom.mj.pt - Lizbonsko gospodarsko sodišče, Rua do Ouro, 49 – 2º, 110-060 Lizbona, Portugalska;
  • correio@lisboa.sgciveis.mj.pt - Lizbonsko civilno sodišče, Rua Marquês da Fronteira, Palácio da Justiça, 1098-001 Lizbona, Portugalska.

« Stečaj - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 22-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo