Evropska komisija > EPM > Stečaj > Nizozemska

Zadnja sprememba: 06-07-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere vrste postopkov v primeru insolventnosti obstajajo in kakšni so njihovi cilji? 1.
2. Kateri so pogoji za posamezno vrsto postopkov? 2.
3. Kakšna je vloga udeležencev pri posamezni vrsti postopkov? 3.
4. Kakšne so posledice začetka postopka? 4.
5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere vrste terjatev? 5.
6. Katera pravila se uporabljajo za posle, ki so v škodo premoženju v postopku? 6.
7. Kakšni so pogoji za prijavo in potrditev terjatev? 7.
8. Katere smernice veljajo za reorganizacijo in prestrukturiranje? 8.
9. Katere smernice veljajo za unovčenje? 9.
10. Kakšni so pogoji za konec postopka? 10.

 

1. Katere vrste postopkov v primeru insolventnosti obstajajo in kakšni so njihovi cilji?

Zakon o stečaju priznava tri različne vrste sodnih postopkov v primeru insolventnosti: stečaj, ustavitev plačil in prestrukturiranje dolga.

Na Nizozemskem so vse tri vrste postopkov vključene v Priloge A, B in C k evropski uredbi o insolventnosti (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000, UL L 160 (spremenjena januarja 2005, COM 2004, 827).

Vrste

V primeru stečaja dolžnik (pravna oseba ali fizična oseba) ne izvršuje več plačil (v skladu s členom 1 Zakona o stečaju).

V primeru ustavitve plačil mora dolžnik predvideti, da ne bo mogel več plačevati zapadlih obveznosti (člen 214 Zakona o stečaju). Postopek ustavitve plačil se lahko uporablja za pravne osebe.

V primeru Zakona o prestrukturiranju dolga za fizične osebe – glejte člen 284 Zakona o stečaju:

  • se lahko upravičeno predvideva, da oseba ne bo mogla več plačevati dolgov,
  • ali jih oseba ne plačuje več.

Cilji

Edini cilj stečajnega postopka je unovčenje razpoložljivega premoženja, da se razdeli upnikom.

Cilj postopka ustavitve plačil ni unovčenje premoženja, ampak prestrukturiranje, s katerim se prepreči unovčenje.

Postopek prestrukturiranja dolga pri sodišču ima dva cilja: unovčenje razpoložljivega premoženja in prestrukturiranje dolga.

2. Kateri so pogoji za posamezno vrsto postopkov?

Kdaj se lahko uvede?

  • Stečaj: dolžnik ne izvršuje več plačil. To pomeni, da obstajajo vsaj zapadle obveznosti in vloga za podporo (člen 6 Zakona o stečaju).

V skladu z Zakonom o stečaju ni potreben (sodni ali zunajsodni) predhodni postopek. Vseeno je treba sodišču predložiti dobro utemeljeno vlogo.

Na vrh straniNa vrh strani

  • V primeru ustavitve plačil mora dolžnik predvideti, da ne bo mogel več plačevati zapadlih obveznosti (člen 214 Zakona o stečaju).
  • Za ureditev prestrukturiranja dolga se uporablja več meril:

Zakon določa, da je treba pred vložitvijo zahtevka za pravno ureditev prestrukturiranja dolga poskusiti najti rešitev v obveznem zunajsodnem postopku. Iz vzorčne izjave, ki jo izda občina, mora biti razvidno, da je oseba poskusila doseči sporazumno poravnavo. Razen tega morajo biti jasno opredeljeni razlogi za neuspeh takšnega poskusa. Kot podpora na tej sporazumni stopnji je na lokalni ravni zagotovljena tudi pomoč zaradi dolga.

Za prestrukturiranje dolga morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. Obstajati mora dolg, ki ga ni mogoče odpraviti; to pomeni, da ne obstaja možnost poplačila.
  2. Dolžnik mora priložiti vzorčno izjavo z zahtevkom za prestrukturiranje, ki jo izpolni občina in jo dolžnik osebno podpiše, sodišču pa mora predložiti tudi celotno vlogo, kot je določeno v členu 285 Zakona o stečaju.
  3. Dolgovi morajo nastati ali ostati neporavnani v dobri veri. Sodišče razlaga to merilo za vsak primer posebej. Za dolgove, ki nastanejo zaradi kaznivih dejanj, se ne šteje, da so nastali v dobri veri. V skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča in smernicami pravosodne politike je pomembno, da niso bila storjena dejanja v škodo upnikom. Pomembno je tudi, da dolgovi niso nedavno nastali ali ostali neporavnani in da so bili glede na njihovo pogostost kakor koli delno plačani. To pomeni, da ne obstaja stalni vzorec, po katerem nastajajo dolgovi brez očitnega izboljšanja.

Za koga se lahko uvede?

  • Stečaj se lahko uvede za fizične osebe in pravne osebe.
  • Ustavitev plačil ni na voljo fizični osebi, ki ne opravlja neodvisnega poklica ali poslovne dejavnosti, prav tako ga ne more uporabiti zavarovatelj.
  • Prestrukturiranje dolga se lahko uvede le za fizične osebe.
Načeloma to pomeni, da lahko zahtevek vložijo vse fizične osebe in podjetja, ki ne delujejo kot pravne osebe, kot so podjetniki posamezniki.
  • Uvedbo stečaja lahko zahteva dolžnik (lasten predlog), upnik ali državno tožilstvo, če je to v javnem interesu.
  • Ustavitev plačil lahko zahteva dolžnik sam, če ni fizična oseba. Zato ustavitve plačil ne morejo zahtevati upniki.
  • Fizična oseba, ki je zadolžena do te mere, da ne obstaja možnost poplačila, ki predloži sodišču celotno vlogo za prestrukturiranje dolga in ki je razen tega po mnenju sodišča zadolžena v dobri veri. Prestrukturiranja dolga zato ne morejo zahtevati upniki.

Sodni uradnik mora v državnem uradnem listu objaviti nekaj ključnih podatkov iz sklepa sodišča o uvedbi stečajnega postopka, postopka ustavitve plačil ali prestrukturiranja dolga. Med drugim so to ime in polni naslov dolžnika ter ime nadzornega sodnika in imenovanega upravitelja.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Kakšna je vloga udeležencev pri posamezni vrsti postopkov?

Sodišče sprejema najpomembnejše odločitve pri stečaju in ureditvi prestrukturiranja dolga, kot so sprejetje ali zavrnitev postopka in odobritev odpisa pri prestrukturiranju dolga ali dajatve pri stečaju ali morebitna začasna prekinitev prestrukturiranja dolga. Sodišče lahko tudi razreši upravitelja ali stečajnega upravitelja, če zanemarja svoje zakonske dolžnosti.

Sodišče določi nadzornega sodnika, ki odloča o več zadevah v zvezi z upravljanjem in nadzorom premoženja v postopku, medtem ko poteka postopek. Nadzira upravitelja ali stečajnega upravitelja, izda dovoljenje za nekatere posle in odloča o morebitnih pritožbah zainteresiranih strank.

Takoj po uvedbi postopka v primeru insolventnosti sodišče določi nadzornega sodnika in stečajnega upravitelja (pri stečaju) ali upravitelja (pri ustavitvi plačil ali prestrukturiranju dolga). Naloge stečajnega upravitelja in upravitelja so opisane v zakonu in so naslednje: nadzor izpolnjevanja obveznosti, ki so določene z zakonom, s strani dolžnika ter upravljanje in unovčenje premoženja v postopku. Te naloge mora opravljati ne glede na to, ali je dolžnik fizična ali pravna oseba.

Pri ureditvi ustavitve plačil morata upravljati premoženje v postopku upravitelj in dolžnik.

  • Stečaj včasih razglasi dolžnik na lastno pobudo, čeprav običajno da pobudo upnik. Če je zavrnjena, se upnik lahko pritoži na višje sodišče, če se priznava, da ima dolžnik pravico do pritožbe na višje sodišče. Stečajni upravitelj lahko v imenu upnikov razveljavi nekatere pravne posle, ki jih je v obdobju do enega leta pred stečajem izvršil dolžnik in ki so bili v škodo upnikom, na primer prodajo premoženja velike vrednosti precej pod njegovo tržno vrednostjo. Na potrditvenem sestanku lahko upniki izrazijo svoje stališče in mnenje. Upniki lahko nadzornemu sodniku predložijo pritožbo zoper stečajnega upravitelja (člen 69 Zakona o stečaju).

Obveznost prizadevanja pri prestrukturiranju dolga: dolžnik, ki mu je bil odobren dolg, si mora tri leta kar najbolj prizadevati v korist upnikov, tako da se v premoženje v postopku zbere kar največ denarnih sredstev. V treh letih mora biti plačilno sposoben do svojih upnikov do 95 % podporne ravni, ki se uporablja.

Na vrh straniNa vrh strani

Dolžnost informiranja pri stečaju in prestrukturiranju dolga: popolno in pravilno informiranje stečajnega upravitelja ali upravitelja o vsem, o čemer je dolžnik seznanjen ali za kar ve, da je pomembno za pravilen zaključek postopka.

  • Upnik ne more vložiti pritožbe na višje sodišče zoper sodno odločbo, s katero je bilo odobreno prestrukturiranje dolga. Vseeno lahko zadevo predloži sodišču in zahteva začasno prekinitev (člen 350 Zakona o stečaju), na primer če so med obdobjem prestrukturiranja dolga nastali novi dolgovi ali če obstaja možnost, da dolžnik poskuša ravnati v škodo upnikom. Razen tega lahko izrazi svoje stališče na potrditvenem sestanku ali nadzornemu sodniku predloži pritožbo o poteku zadeve. Upniki se lahko pritožijo na višje sodišče zoper sodno odločbo, s katero je dolžniku odobrena odpustitev ob koncu obdobja prestrukturiranja dolga (člen 355 Zakona o stečaju). Upnik mora upoštevati sodno odločbo o odpustitvi, čeprav ni bil vključen v postopku prestrukturiranja dolga (člen 358 Zakona o stečaju).

4. Kakšne so posledice začetka postopka?

Premoženje v postopku vključuje vse premoženje dolžnika, ki ga ima v času izdaje sodne odločbe, s katero je bila odobrena posamezna ureditev, ter vse premoženje, ki ga pridobi med stečajem ali zahtevkom za prestrukturiranje dolga, v skladu s členom 20 in 295 Zakona o stečaju. Nepresežno premoženje ni vključeno v premoženje v postopku – skupaj z drugim premoženjem iz člena 21 in člena 295(4) Zakona o stečaju.

Načelo stalnosti se uporablja za stečaj in prestrukturiranje dolga. Stečaj ali prestrukturiranje dolga pomeni, da postane pravni položaj vsega premoženja, ki je vključeno v premoženje v postopku, stalen.

Na vrh straniNa vrh strani

S sodno odločbo, s katero je odobren stečaj ali ureditev prestrukturiranja dolga, dolžnik v skladu z zakonom izgubi pravico do razpolaganja s premoženjem: od takrat naprej je to premoženje del premoženja v postopku, ki ga upravlja stečajni upravitelj ali upravitelj. Razen tega ne more več opravljati dejanskih poslov v zvezi s tem premoženjem in jih odobriti. Na zahtevo stečajnega upravitelja ali upravitelja mora izročiti vse premoženje, ki je del premoženja v postopku. Za nekatere pravne posle, kot je kreditni posel, mora dolžnik dobiti dovoljenje stečajnega upravitelja ali upravitelja.

Upniki niso dolžni predložiti vseh terjatev upravitelju ali stečajnemu upravitelju. Priporočljivo je, da vsi, ki želijo prejeti delež, prijavijo svoje terjatve, kar omogoča izplačilo deleža znanim upnikom na podlagi tako imenovanega razdelitvenega seznama.

Če na koncu prestrukturiranja dolga dolžnik prejme odpustitev („oprostitev vseh dolgov“), ta velja za vse upnike, tudi za fizične osebe, ki upravitelju niso prijavile terjatve. V zvezi s tem obstaja pomembna omejitev: ureditev prestrukturiranja dolga se uporablja le v zvezi s terjatvami, ki obstajajo v času sklepa sodišča, s katerim je bila dolžniku odobrena ta ureditev (člen 299 Zakona o stečaju, načelo stalnosti). Terjatve, ki nastanejo po datumu sodne odločbe o odobritvi, so novo nastali dolgovi, tako da niso vključeni v prestrukturiranje dolga in zato zanje ne velja odpis.

Pri stečaju lahko nadzorni sodnik na zahtevo vsake zainteresirane stranke določi prepoved izterjave dolga s strani tretje stranke za največ en mesec z možnostjo podaljšanja za največ en mesec: to je tako imenovano pomiritveno obdobje. Stečajni upravitelj lahko dobi sliko o premoženju v postopku. Tako lahko nalog o pomiritvi vključuje imetnika hipoteke ali zastavne pravice ali pa fizično osebo z lastninskim pridržkom.

Na vrh straniNa vrh strani

Ureditev prestrukturiranja dolga se lahko tudi začasno odobri, če se pričakuje izdaja pravnomočne sodne odločbe. To pravno možnost sodišče le redko uporablja, in sicer le v izjemno nujnih okoliščinah, kot je zagrožena prisilna izselitev.

Ko postane prestrukturiranje dolga začasno ali končno veljavno, začne za vse upnike veljati splošna ustavitev plačil v zvezi z uresničevanjem pravic. Opravljeni rubeži se prekinejo in izvršitve, ki so se že začele, se prekinejo. Takrat preneha tudi pravni ali pogodbeni interes. Pri prestrukturiranju dolga lahko nadzorni sodnik na zahtevo vsake zainteresirane stranke z nalogom določi pomiritveno obdobje.

Vsi postopki v primeru insolventnosti se vpišejo v register pri Osrednjem registru za insolventnost pri Sodnem upravno-svetovalnem odboru v Haagu; na voljo je na spletni strani www.rechtspraak.nl/registers English - Nederlands.

5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere vrste terjatev?

  • Premoženje, za katerega velja lastninski pridržek, ni vključeno v stečajno maso ali premoženje, ki je predmet prestrukturiranja, glejte člena 20 in 295 Zakona o stečaju, z njim pa je lahko povezan kakršen koli sodni nalog, s katerim je določeno pomiritveno obdobje, glejte spodaj.
  • Nadzorni sodnik pri stečaju lahko na zahtevo vsake zainteresirane stranke z nalogom določi pomiritveno obdobje, ki velja za vsako izterjavo premoženja, ki je vključeno v stečajno maso, s strani tretje stranke.
  • Ureditev prestrukturiranja dolga se lahko načeloma odobri tudi podjetjem, ki ne delujejo kot pravne osebe. Načeloma se pri prestrukturiranju dolga v skladu s pravosodno politiko vedno unovči tudi premoženje takšnega podjetja. Zato prenehanje opravljanja poklica ali poslovne dejavnosti iz člena 311 Zakona o stečaju pri prestrukturiranju dolga traja dlje časa. Ob upoštevanju tveganja za presežek dolgov v premoženju v postopku stečajni upravitelj ali upravitelj običajno prekine vse sedanje pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene z dolžnikovim podjetjem.
  • V zvezi s pravicami upnikov glejte odgovor na vprašanje 2.
  • Prednostni vrstni red upnikov (prednostna pravica) glede na druge upnike se razlikuje v ureditvi prestrukturiranja dolga in stečaju; razmerje med njima je 2 : 1 v skladu s členom 349(2) Zakona o stečaju. Pri stečaju je zato prednostni upnik v boljšem položaju. Pri ureditvi prestrukturiranja dolga ni tako natančne delitve znotraj skupin prednostnih ali drugih upnikov kot pri stečaju.

Načeloma se ureditev prestrukturiranja dolga ne uporablja za terjatve iz naslova zastavne pravice ali hipoteke; celo pri stečaju lahko imetnik zastavne pravice ali hipoteke ravna, kot da ni stečaja (za stečaj glejte člene 57, 58 in 59 Zakona o stečaju, ki se ustrezno uporabljajo pri prestrukturiranju dolga).

Na vrh straniNa vrh strani

6. Katera pravila se uporabljajo za posle, ki so v škodo premoženju v postopku?

Če je dolžnik pred stečajem ali prestrukturiranjem dolga prostovoljno opravljal pravne posle, za katere je vedel ali bi moral vedeti, da so v škodo upnikom, se lahko stečajni upravitelj ali upravitelj sklicuje na „actio pauliana“ in izpodbija te posle v korist premoženja: člena 42 in 43 Zakona o stečaju.

Dolžnik (tudi upnik ali upravitelj) lahko zadevo v zvezi s prestrukturiranjem dolga predloži sodišču, da odloči o začasni prekinitvi. Pogoji so navedeni v členu 350 Zakona o stečaju. Najpogostejši vzroki so nastanek presežnih novih dolgov, poskus dolžnika, da bi ravnal v škodo upnikom, ali pa nepravilno ali nepopolno obveščanje upravitelja. Pravna posledica takšnega ravnanja je, da se zoper dolžnika takoj uvede stečaj.

Zakon ne določa trajanja stečaja. Večina stečajev se zaključi v osemnajstih mesecih, običajno brez prihodka in na podlagi poenostavljenega postopka brez potrditve. Zapleteni večji stečaji pa običajno trajajo dlje. Nadzorni sodnik spremlja napredek, ki ga je dosegel stečajni upravitelj, tako da zagotovi konec postopka v razumnem času, kot zahteva Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prestrukturiranje dolga traja praviloma tri leta. V izjemnih primerih lahko tudi dlje, vendar nikoli ne preseže pet let. V izjemnih primerih je lahko obdobje prestrukturiranja dolga tudi krajše, do najmanj enega leta, če po mnenju sodišča ni potreben potrditveni sestanek. Takšen postopek se imenuje tudi poenostavljeno prestrukturiranje dolga in se uporablja za zadeve, pri katerih je ugotovljeno, da njihove terjatve še zdaleč ne bodo poplačane.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kakšni so pogoji za prijavo in potrditev terjatev?

  • Sodni uradnik objavi sklep o uvedbi stečajnega postopka ali postopka prestrukturiranja dolga v državnem uradnem listu z navedbo imena stečajnega upravitelja ali upravitelja, dolžnika in nadzornega sodnika ter čas morebitnega potrditvenega sestanka.
  • Več bistvenih podatkov o vsakem stečajnem postopku, postopku ustavitve plačil ali prestrukturiranja dolga je navedenih v javnem registru. Register (Osrednji register za insolventnost in Nacionalni register za prestrukturiranje dolga) je na voljo prek spletne strani www.rechtspraak.nl/registers English - Nederlands za stečaje ali pri Odboru za brezplačno pomoč v Den Boschu prek spletne strani www.wsnp.rvr.org Nederlands za prestrukturiranje dolga.
  • V stečajnem postopku ali postopku prestrukturiranja dolga potrditveni sestanek ni obvezen. Sodišče odloči, ali je takšen sestanek potreben glede na premoženje v postopku – običajno na zahtevo stečajnega upravitelja ali upravitelja – ali pa je primeren poenostavljen zaključek. Za nadaljnje podatke glejte odgovor na vprašanje 5.
  • Če je načrtovan potrditveni sestanek, stečajni upravitelj ali upravitelj obvesti o tem vse znane upnike. Upniki mu lahko prijavijo svoje terjatve in predložijo dokazila. Potrditev vseh terjatev poteka tako kot pri stečaju, v skladu s členom 110 do vključno 116 Zakona o stečaju. Upniki, ki imajo terjatev, katere obstoj in obseg sta priznana, so vključeni na seznam priznanih terjatev.
  • Pri ureditvi prestrukturiranja dolga je mogoče razlikovati le med prednostnimi in drugimi terjatvami. V nasprotju s stečajem ne obstaja dodatna razporeditev terjatev znotraj teh dveh skupin (člen 349(2) Zakona o stečaju).

8. Katere smernice veljajo za reorganizacijo in prestrukturiranje?

Ponovni zagon podjetja v okviru stečajnega postopka je možen. Stečajni upravitelj prekine pogodbe o zaposlitvi (člen 40 Zakona o stečaju), ker je treba presežek dolgov kar najbolj omejiti in ker se – v nasprotju z ustavitvijo plačil – med prehodom podjetja v stečaj ne uporablja običajno varstvo pred odpovedjo. Stečajni upravitelj lahko nadaljuje poslovanje stranke, v zvezi s katero je bil uveden tečaj, če je to v korist premoženja v postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Namen postopka ustavitve plačil je reorganizacija podjetja. Traja največ osemnajst mesecev in se lahko podaljša. Dolžnik potrebuje dovoljenje upravitelja, če želi upravljati ali razpolagati s premoženjem. Od dolžnika ni mogoče zahtevati plačila dolgov med ustavitvijo plačil. Vsi rubeži na neprednostne terjatve prenehajo. Ustavitev plačil se dejansko ne uporablja za prednostne terjatve.

Bistvo ureditve prestrukturiranja dolga je celotno prestrukturiranje obstoječega dolga dolžnika, če je fizična oseba. Sodna odločba o odobritvi pomeni ustavitev uveljavljanja prava s strani upnikov. Odrejeni rubeži prenehajo in izvršitve, ki so se že začele, se prekinejo (člen 301 Zakona o stečaju). Prav tako preneha tudi pravni ali pogodbeni interes (člen 303 Zakona o stečaju). Če dolžnik ustrezno ravna v triletnem obdobju in poplača največji del dolgov, so lahko preostali dolgovi s sodno odločbo spremenjeni v navadne obveznosti (člen 358 Zakona o stečaju). To pomeni, da upnik ne more več izterjati preostalih dolgov.

Pri stečaju stečajni upravitelj usmerja reorganizacijo in ponovni zagon. Pri ustavitvi plačil storita to dolžnik in upravitelj skupaj. Trajanje stečaja ni določeno, ustavitev plačil pa načeloma traja osemnajst mesecev. Možnost uspeha za reorganizacijo pri stečaju je običajno večja, ker ne velja varstvo pred odpovedjo, pri ustavitvi plačil pa velja. V vseh primerih sodišče potrdi načrt prestrukturiranja.

Prestrukturiranje dolga traja tri leta, to pa je določeno v načrtu prestrukturiranja (člen 343 Zakona o stečaju). Določi ga sodišče na podlagi vzorca, v teoriji to pomeni, da uporabi osnutek dolžnika, vsebuje pa obveznosti, ki jih mora izpolniti dolžnik. Vendar se dejansko večina zadev v zvezi s prestrukturiranjem dolga opravi brez načrta, ker je postopek po izkušnjah težaven. Razen tega bo kmalu spremenjen zakon v zvezi s tem (Osnutek zakona 29 942), tako da načrt reorganizacije ne bo več del postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Katere smernice veljajo za unovčenje?

Stečajni postopek in postopek prestrukturiranja dolga sta usmerjena v unovčenje razpoložljivega premoženja. Nasprotno velja za postopek ustavitve plačil, ki je usmerjen v ohranitev premoženja in je načeloma namenjen premostitvi začasnih plačilnih težav podjetja.

Pri stečaju lahko stečajni upravitelj določi imetniku zastavne pravice ali hipoteke razumno obdobje za nadaljevanje uresničevanja svojih pravic.

Pri stečaju se praviloma opravi javna prodaja, razen če nadzorni sodnik dovoli zasebno prodajo (člen 176 Zakona od stečaju). Stečajni upravitelj ima dovoljenje za unovčenje (člen 68 Zakona o stečaju). Pri prestrukturiranju dolga pa za unovčenje upravitelj načeloma vedno potrebuje dovoljenje nadzornega sodnika, vendar javna prodaja praviloma ni potrebna. Unovčenje razpoložljivega premoženja je lahko tudi v obliki stečaja ali ureditve prestrukturiranja dolga.

Praviloma stečajni upravitelj ali upravitelj razdeli premoženje upnikom le enkrat, kar je tudi konec postopka. Prestrukturiranje dolga in stečaj se formalno končata, ko postane končni razdelitveni seznam zavezujoč. O tem obvesti upnike stečajni upravitelj ali upravitelj. Upniki lahko ugovarjajo (nasprotujejo) temu seznamu.

Poenostavljeni postopek je na voljo pri stečaju in prestrukturiranju dolga. Pri poenostavljanem postopku ni potrditvenega sestanka. Pri stečaju mora biti na voljo dovolj prihodkov za poplačilo drugih terjatev.

10. Kakšni so pogoji za konec postopka?

Bistvena razlika med stečajem in prestrukturiranjem dolga je, da po koncu stečaja neporavnane terjatve še vedno obstajajo in jih zato upniki lahko ponovno terjajo (člen 195 Zakona o stečaju). To se zgodi, ko postane končni razdelitveni seznam zavezujoč, kar pomeni, ko ugovor zoper njega s strani upnika ni več mogoč. Stečaj se konča s sporazumom ali poenostavljenim zaključkom (odstranitev v primeru nezadostnih prihodkov) ali razdelitvijo upnikom na podlagi potrditve njihovih terjatev.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek ustavitve plačil se konča z odstopom na zahtevo dolžnika ali s sporazumom, ki ga potrdi sodišče.

Prestrukturiranje dolga se lahko konča pozitivno ali negativno:

  • Če dolžnik pravilno upošteva obveznosti iz prestrukturiranja dolga (popolno obveščanje upravitelja, vključitev kar največ denarnih sredstev v premoženje v postopku v obdobju treh let, odhod na delo ali ohranitev dela), mu sodišče s pravnomočno sodno odločbo odobri „odpustitev“. To pomeni (glejte člen 358 Zakona o stečaju), da upniki ne morejo več zakonsko izterjati dolgov.
  • Če dolžnik ne izpolnjuje obveznosti iz prestrukturiranja dolga, se lahko prestrukturiranje začasno prekine brez odpustitve. S tem je dolžnik v stečaju v skladu z zakonom (glejte člen 350 Zakona o stečaju). To se lahko zgodi, če dolžnik na primer dopusti nastanek presežnih novih dolgov med prestrukturiranjem dolga ali če poskuša ravnati v škodo upnikom.

Stečaj, ustavitev plačil ali prestrukturiranje dolgov nekaj časa ostanejo zapisani v register pri Uradu za vpis posojila v Tielu in Osrednjem registru za insolventnost pri Sodnem upravno-svetovalnem odboru v Haagu (www.rechtspraak.nl/registers English - Nederlands). To je navsezadnje pomemben dejavnik tveganja za posojilodajalce. Za ponovni zagon podjetja ni pravnih ovir. Po uspešnem postopku prestrukturiranja imajo fizične osebe spet možnost za dobro finančno prihodnost, ker je bil njihov dolg odpisan.

Zoper pravno osebo, ki je znatno prispevala k stečaju z očitno neprimernim upravljanjem podjetja, lahko stečajni upravitelj uveljavlja njeno odgovornost na podlagi Civilnega zakonika. Kazenski zakonik vključuje določbe o lažnem stečaju. Za delodajalce/fizične osebe, niso določene posebne sankcije, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz prestrukturiranja dolga.

« Stečaj - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-07-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo