Evropska komisija > EPM > Stečaj > Malta

Zadnja sprememba: 27-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Malta

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov obstajajo in kakšen je cilj teh postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih? 3.
4. Katere so posledice začetka insolvenčnega postopka? 4.
5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev? 5.
6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave? 8.
9. Kako je urejen postopek likvidacije? 9.
10. Kako se zaključi insolvenčni postopek? 10.

 

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov obstajajo in kakšen je cilj teh postopkov?

  • Stečaj osebe ali trgovinske družbe, razen gospodarske družbe, ureja Trgovinski zakonik (oddelek 477 in nadaljevanje Poglavja 13 Malteškega prava). Plačilno nesposobnost družbe ureja Naslov II dela V Zakona o gospodarskih družbah, Poglavje 386.
  • Insolvenčni postopki lahko stečejo, ko gospodarska družba ni sposobna odplačati svojih dolgov.
  • Oseba je v stečaju, ko ustavi plačevanje svojih dolgov. Stečaj lahko prostovoljno napove na prvi stopnji civilnega sodišča. Stečajne postopke lahko sprožijo tudi upniki.
  • Ko je gospodarska družba v finančnih težavah, lahko sklene s svojimi upniki ali člani poravnalni dogovor ali poravnavo. Ta dogovor mora imeti podporo večine (3/4 od vseh navzočih in glasujočih na za to sklicanem sestanku) upnikov ali članov in odobriti ga mora tudi sodišče. Poravnalni dogovor vključuje tudi reorganizacijo osnovnega kapitala gospodarske družbe ali pripojitev.
  • Ko direktorji ugotovijo, da je gospodarska družba v finančnih težavah, morajo v enem mesecu od te ugotovitve sklicati skupščino delničarjev. Poleg tega lahko vložijo na sodišču predlog za sanacijo gospodarske družbe. V teh postopkih se lahko imenuje poseben nadzornik, ki prevzame administracijo gospodarske družbe. Predlog lahko vložijo gospodarska družba, direktorji ali upniki. Vendar teh postopkov ni mogoče uvesti za majhne gospodarske družbe (kot je določeno v oddelku 185 Zakona o gospodarskih družbah), ki dolgujejo upnikom manj kakor 200 000 malteških lir. Obstajajo tudi predpisi za protipravno trgovanje in nadaljevanje poslovanja insolventne družbe mimo prepovedi, če uslužbenci gospodarske družbe poslujejo protipravno v tem obdobju, ko je družba v težavah.
  • Obstaja več vrst insolvenčnih postopkov:
    • Ko se gospodarska družba odloči z izrednim sklepom skupščine za prenehanje gospodarske družbe in prostovoljno likvidacijo.
    • Ko se gospodarska družba odloči z izrednim sklepom skupščine za prenehanje gospodarske družbe in likvidacijo prek sodišča.
    • Sodišče lahko na predlog izda odlok o likvidaciji, če ugotovi, da gospodarska družba ni sposobna odplačati svojih dolgov.

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka?

Stečaj gospodarskega subjekta ali posameznika:
  • Če prostovoljno napove stečaj, mora napoved vsebovati njegove podatke, podatke o njegovih upnikih in o vrsti dolgov, ki jih mora vrniti. Sodišču mora predložiti tudi vse svoje knjigovodske knjige in dokumente.
  • V tem primeru sodni tajnik pozove upnike, da nastopijo pred sodiščem in vložijo svoj zahtevek. Poleg tega objavi obvestilo gospodarskega subjekta v uradnem listu in še enem časopisu.
  • Tudi upnik lahko sproži postopke proti gospodarskemu subjektu z zahtevo, da se za slednjega razglasi stečaj. Če upnik ne začne sodnega postopka za prednostno razvrstitev upnikov po razsodbi sodišča z razglasitvijo stečaja, lahko začne te postopke drug upnik.
Za prostovoljno likvidacijo gospodarske družbe je potrebno:
  • Izredni sklep gospodarske družbe, o katerem je treba ustrezno obvestiti register gospodarskih družb. Izrednemu sklepu, ki ga sprejmejo člani, mora biti priložen obrazec B(1), ki ga podpiše en direktor ali poslovni tajnik. Iz tega obrazca je razviden datum prenehanja gospodarske družbe.
  • Če direktorji podajo uradno izjavo o plačilni sposobnosti, iz katere je razvidno, da bo gospodarska družba lahko povrnila svoje dolgove v določenem času, se ta proces imenuje prostovoljna likvidacija članov.
  • Če direktorji ne podajo take uradne izjave, bo to proces prostovoljne likvidacije upnikov.
  • Za izjavo o plačilni sposobnosti se uporabi obrazec B(2) in priložena mora biti bilanca stanja, iz katere je razvidno dejansko stanje v treh mesecih pred datumom prenehanja gospodarske družbe ali na datum prenehanja gospodarske družbe. 
Za likvidacijo prek sodišča je potreben:
  • predlog, ki ga na sodišču vložijo gospodarska družba, upravni odbor, imetniki zadolžnic, vlagatelji upnikov, delničarji, direktorji ali uradni stečajni upravitelj in o tem obvestijo register gospodarskih družb.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih?

Datum, ko se prostovoljna izjava gospodarskega subjekta vloži na sodišču, ali datum razsodbe o stečaju sta tista datuma, ko se stečajnika razlasti njegovega premoženja. Na njegovo mesto se imenuje stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj prevzame premoženje stečajnika in proda pokvarljiva sredstva. Lahko tudi nadaljuje poslovanje namesto gospodarskega subjekta, če ga sodišče za to pooblasti. Njegova dolžnost je ohraniti vse dolžnikove pravice, evidentirati vse neevidentirane hipoteke in v imenu stečajnika lahko tudi toži, da se mu povrnejo vsi dolgovani zneski.

Na vrh straniNa vrh strani

Prostovoljna likvidacija gospodarske družbe:

  • Pri prostovoljni likvidaciji članov gospodarska družba imenuje likvidacijskega upravitelja. O tem imenovanju se obvesti register gospodarskih družb.
  • Likvidacijski upravitelj je lahko odvetnik ali računovodja. Odgovoren je za upravljanje gospodarske družbe in njenega premoženja v času likvidacije ter ima pravno in sodno zastopstvo družbe. Ko zbere vse informacije v zvezi s premoženjem gospodarske družbe in dolgovih in ko izdela načrt razdelitve premoženja, o tem poroča članom. Po potrebi sklicuje sestanke, od katerih je najpomembnejši prav ta zadnji sestanek.
  • Pri prostovoljni likvidaciji upnikov upniki na za to sklicanem sestanku imenujejo likvidacijskega upravitelja z enakimi nalogami, kakor so navedene zgoraj.

Pri likvidaciji prek sodišča:

  • Če je sodišče prepričano, da gospodarska družba ne more odplačati svojih dolgov, potem ko je zaslišalo direktorje, poslovnega tajnika, vlagatelje in upnike, kakor se mu zdi potrebno, potrdi predlog in izda nalog za likvidacijo, vključno z vsemi začasnimi nalogi, ki se mu zdijo primerni.
  • Če sodišče izda nalog za likvidacijo, se šteje, da se gospodarska družba likvidira od datuma, ko je bila vložena prošnja za likvidacijo. Vsak prenos premoženja ali delnic in izdaja kakršnih koli izvršilnih nalogov, razen naloga sodne prepovedi po tem datumu, sta neveljavna.
  • Sodišče lahko v nalogu o likvidaciji imenuje tudi likvidacijskega upravitelja ali začasnega upravitelja. Taki uslužbenci imajo podobne dolžnosti, kakor jih ima likvidacijski upravitelj v prostovoljni likvidaciji. Toda za vse ukrepe proti gospodarski družbi ali njenemu premoženju se zahteva dovoljenje sodišča, potem ko je izdan nalog o likvidaciji.
  • Če likvidacijskega upravitelja pri prostovoljni likvidaciji in likvidaciji prek sodišča ni, lahko uradni stečajni upravitelj ukrepa v vlogi likvidacijskega upravitelja in lahko sklicuje tudi sestanke. Prejema finančna poročila gospodarskih družb, ki so predmet likvidacije. Pravilnost teh poročil morajo potrjevati zaprisežene pisne izjave in prikazovati morajo sredstva, dolgove in obveznosti, podatke o upnikih in njihovih jamstvih. Ta poročila potrdijo direktorji. Upniki lahko pregledajo ta poročila proti plačilu. Uradni stečajni upravitelj po prejetju teh poročil poroča sodišču.

Upniki, ki se čutijo prikrajšani zaradi kakršne koli ureditve, ki jo je sprejela gospodarska družba, lahko ugovarjajo na sodišču v roku 14 dni

Na vrh straniNa vrh strani

4. Katere so posledice začetka insolvenčnega postopka?

Upniki lahko na začetku insolvenčnega postopka uporabijo preventivne ukrepe za zaščito svojih zahtevkov v zvezi s premoženjem gospodarskega subjekta. Ti ukrepi so preventivna jamstva iz oddelka 829 in nadaljevanja Kodeksa o organizaciji in civilnem postopku, Poglavje 12 Malteškega prava.

Plačilna nesposobnost gospodarske družbe:

  • Z imenovanjem likvidacijskega upravitelja prenehajo veljati pooblastila uslužbencev gospodarske družbe.
  • Vsak zahtevek se lahko predloži uradnemu stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju ali sodišču, če ga upnik lahko utemelji.
  • Začasni ukrepi, ki so na voljo vsakemu interesentu, so preventivna jamstva, ki jih ima na voljo vsak upnik. Zadevna zakonodaja je v oddelku 829 in nadaljevanju Kodeksa o organizaciji in civilnem postopku, Poglavje 12 Malteškega prava.

Vse zahteve likvidacijskega upravitelja glede registracije ali objave v javnem registru se naslovijo na tajništvo za gospodarske družbe pri Pristojnem organu za finančne zadeve na Malti (Malta Financial Services Authority) English.

5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

Prednostna razvrstitev terjatev poteka v skladu s pravili običajnega civilnega prava, ki jih najdemo v Naslovu XXIII Civilnega zakonika, Poglavje 16. Med terjatvami, ki imajo prednost pred drugimi terjatvami, lahko najdemo prispevke za socialno varnost, ki jih mora delodajalec plačati v imenu svojih zaposlenih, pogrebne stroške in plače uslužbencev.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

Vsako nadaljevanje poslovanja insolventne družbe mimo prepovedi je nično.

V primeru plačilne nesposobnosti gospodarske družbe:

  • Zakon predpisuje, da sta prenos kakršnega koli premoženja ali sredstev in kakršna koli tožba proti gospodarski družbi v šestih mesecih pred prenehanjem gospodarske družbe neveljavna.
  • Katera koli zainteresirana oseba lahko vloži prošnjo na sodišču v petih letih od datuma, ko se gospodarska družba izbriše iz registra, s katero zaprosi, da se ime podjetja spet vpiše v register gospodarskih družb in da se proces likvidacije ponovno odpre. Sodišče se mora prepričati, da je to edino razpoložljivo pravno sredstvo za izpolnitev te zahteve.
  • Prav tako lahko katera koli zainteresirana oseba vloži prošnjo na sodišču, potem ko se je ime podjetja izbrisalo iz registra, s katero zaprosi za popravek načrta razdelitve premoženja, da bi vključeval še premoženje gospodarske družbe, ki se je izpustilo iz načrta.

Kateri koli upnik, ki ni bil izplačan, lahko s prošnjo, vloženo na sodišču, v petih letih po izbrisu imena gospodarske družbe iz registra, zahteva, da se izplača sorazmerno z deležem, ki so ga prejeli delničarji po načrtu razdelitve premoženja.

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

V vseh primerih mora biti vsaka terjatev do dolžnika, naj bo oseba ali gospodarska družba, utemeljena z dokumenti in drugimi dokazili, ki izkazujejo njeno verodostojnost in določajo njeno mesto v prednostni razvrstitvi. Prednostna razvrstitev terjatev je opisana v zgornji točki 4.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave?

Glej točko 1 zgoraj.

9. Kako je urejen postopek likvidacije?

  • Stečajni upravitelj sestavi seznam upnikov in skliče sestanek. Upniki lahko vložijo tudi prošnje za vključitev v postopek prednostne razvrstitve. Sodišče določi, katere terjatve so sprejemljive in z isto odredbo poskrbi za sklic sestanka z upniki. Sestanka se lahko udeležijo tako stečajnik kot upniki in stečajnik predstavi program prisilne poravnave, znan kot poravnava. Če ga upniki potrdijo, stečajnik lahko sanira svoje poslovanje. Če ga ne potrdijo, stečajni upravitelj začne odprodajati stečajnikovo premoženje in sodišče potem s posebnim nalogom odloča o prednostni razvrstitvi upnikov. Stečajnik se pozneje rehabilitira s sodnikovim odlokom. Če je stečajnik spoznan za krivega protipravnega stečaja, nima pravice do rehabilitacije.
  • Prostovoljna likvidacija: Pri prostovoljni likvidaciji članov in tudi pri prostovoljni likvidaciji upnikov se, potem ko se je ustrezno obvestilo register gospodarskih družb, ime gospodarske družbe izbriše iz registra gospodarskih družb, če se na končnem sestanku odobri načrt razdelitve premoženja.Likvidacija prek sodišča: Sodišče preuči poročilo uradnega stečajnega upravitelja ali likvidacijskega upravitelja glede izplačila upnikov, in če se strinja s sklepi, odredi, da se ime gospodarske družbe izbriše iz registra gospodarskih družb.

10. Kako se zaključi insolvenčni postopek?

Rezultat zaključka insolvenčnega postopka je ta, da se ime gospodarske družbe izbriše iz registra gospodarskih družb.

Proti kateremu koli uslužbencu gospodarske družbe, ki je v dvanajstih mesecih pred datumom, ki se šteje za datum prenehanja gospodarske družbe, prikril sredstva ali dokumente ali razpolagal s sredstvi ali kako drugače protipravno deloval, se lahko uvede kazenski postopek. V civilnih postopkih se ti uslužbenci lahko spoznajo za odgovorne, da vrnejo gospodarski družbi ves denar, ki ji ga dolgujejo, ali celo škodo. Po zakonu so predvideni tudi postopki pri protipravnem trgovanju direktorjev in nadaljevanju poslovanja insolventne družbe mimo prepovedi katerega koli uslužbenca gospodarske družbe.

Nadaljnje informacije

  • Malta Financial Services Authority English
  • Ministry for Justice and Home Affairs English

« Stečaj - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo