Evropska komisija > EPM > Stečaj > Luksemburg

Zadnja sprememba: 03-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Luksemburg

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in cilji postopkov v primeru insolventnosti? 1.
1.a) Opredelitev insolventnosti 1.a)
1.b) Vrste postopkov 1.b)
2. Kateri so pogoji za začetek posamezne vrste postopkov v primeru insolventnosti? 2.
2.a) Osnovni pogoji 2.a)
2.b) Obveščanje javnosti 2.b)
3. Katera je vloga posameznih udeležencev? 3.
3.a) Stečaj 3.a)
3.b) Prisilna poravnava 3.b)
3.c) Odložitev 3.c)
3.d) Nadzorovano upravljanje 3.d)
3.e) Skupna poravnava dolgov 3.e)
4. Kakšni so učinki začetka postopka? 4.
5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere kategorije terjatev? 5.
6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja? 6.
7. Kateri so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev? 7.
8. Katera pravila veljajo za postopke reorganizacije? 8.
8.a) Skupna poravnava dolgov 8.a)
8.b) Nadzorovano upravljanje 8.b)
9. Katera pravila veljajo za postopek likvidacije? 9.
10. Kateri so pogoji za zaključek postopka? 10.

 

1. Katere so različne vrste in cilji postopkov v primeru insolventnosti?

1.a) Opredelitev insolventnosti

Luksemburški nazor, ki temelji na belgijskem nazoru, opredeljuje insolventnost kot prekoračenje vrednosti dolžnikovih sredstev z obveznostmi.

1.b) Vrste postopkov

V Velikem vojvodstvu Luksemburg obstaja pet postopkov v primeru insolventnosti. Trije od njih so povezani le z gospodarskimi subjekti (fizičnimi in pravnimi osebami), eden pa je namenjen izključno fizičnim osebam, ki niso gospodarski subjekti.

Zadnji je povezan izključno z notarji (ker je ta poseben za strokovno kategorijo, na tej strani ne bo predstavljen).

Razen teh postopkov obstaja v luksemburškem pravu postopek, opredeljen v členu 593 in naslednjih členih gospodarskega zakona, ki omogočajo gospodarskim subjektom, da se jim pod nekaterimi pogoji odobri odložitev plačila.

Postopek nadzorovanega upravljanja je postopek, katerega namen je reorganizacija poslovanja gospodarskega subjekta, ki to zahteva. Vendar pa se lahko zahteva tudi dobiček tega postopka, kadar gospodarski subjekt želi, da se opravi dobra prodaja njegovega premoženja.

Postopek stečaja je postopek, katerega namen je unovčenje premoženja gospodarskega subjekta, ki je postal insolventen.

Prisilna poravnava v stečaju je postopek, ki je pod nekaterimi pogoji na voljo dolžniku, ki izpolnjuje pogoje za stečaj. Kadar prisilna poravnava poteka z izročitvijo premoženja, je cilj postopka, po zgledu stečajnega postopka, omogočanje likvidacije premoženja gospodarskemu subjektu, ki je izročil svoje premoženje.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar pa se ta postopek od stečajnega postopka razlikuje po tem, da se gospodarski subjekt izogne učinkom stečajnega postopka.

Postopek obnove je bil prav tako vzpostavljen za notarje, da bi jim, če izgubijo kreditno sposobnost, omogočil, da uporabijo posebno ureditev za reorganizacijo svojega poslovanja ali dobro prodajo premoženja.

Postopek skupne poravnave dolgov je postopek, ki je na voljo le fizičnim osebam, ki niso gospodarski subjekti in so insolventni. Cilj tega postopka je prosilcu omogočiti izboljšanje finančnega položaja z oblikovanjem načrta za vračilo dolgov.

2. Kateri so pogoji za začetek posamezne vrste postopkov v primeru insolventnosti?

2.a) Osnovni pogoji

Pri nadzorovanem upravljanju je namen zahtevanih pogojev zagotovitev položaja prosilca, ki mora biti nujno gospodarski subjekt in mora ravnati v dobri veri.

Izgubiti mora svojo kreditno sposobnost.

Vendar pa mora kljub kreditni nesposobnosti obstajati možnost reorganizacije dejavnosti, da bi se zmanjšale obveznosti.

Pogoji za stečajni postopek so razen tega, da mora biti dolžnik gospodarski subjekt, še prekinitev plačevanja in kreditna nesposobnost.

Pri postopku prisilne poravnave so pogoji enaki kot pri stečaju, razen da mora biti dolžnik, ki je to zahteval, brez denarja in mora ravnati v dobri veri (člen 2 Zakona o prisilni poravnavi v stečaju z dne 14. aprila 1886).

Gospodarski subjekt, ki zaradi izjemnih dogodkov ne more plačati svojih dolgov, lahko zahteva odložitev plačila na gospodarskem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Ta se odobri le, če položaj gospodarskega subjekta vključuje elemente, ki omogočajo vzpostavitev ravnovesja med sredstvi in obveznostmi.

Postopek za skupno poravnavo dolgov je na voljo le fizičnim osebam, ki niso gospodarski subjekti, če niso organizirali svoje insolventnosti in če ima dolžnik, ki je zahteval postopek, dovoljenje, da lahko prebiva v Velikem vojvodstvu Luksemburg.

Postopki nadzorovanega upravljanja (člen 1 predpisa Velikega vojvodstva Luksemburg z dne 25. maja 1935, ki dopolnjuje zakonodajo o odložitvi plačila, prisilni poravnavi v stečaju in stečaju z vzpostavitvijo režima nadzorovanega upravljanja), prisilne poravnave (člen 3 Zakona o prisilni poravnavi v stečaju z dne 14. aprila 1886), skupne poravnave dolgov v primeru prezadolženosti (člen 3 Zakona o preprečevanju prezadolženosti in uvedbi postopka skupne poravnave dolgov v primeru prezadolženosti z dne 8. decembra 2000) in postopek odložitve plačila se odobrijo na podlagi zahteve dolžnika.

Stečajni postopek se lahko sproži na različne načine.

Tako zakon zavezuje dolžnika v stečajnem postopku, da v to privoli na krajevno pristojnem gospodarskem sodišču (člen 440 Trgovinskega zakonika).

Vendar pa člen 442 Trgovinskega zakonika upnikom gospodarskega subjekta omogoča tudi, da zahtevajo stečaj.

Isti člen omogoča gospodarskemu sodišču, da uradno razglasi stečaj gospodarskega subjekta (zlasti v primeru neuspešnega postopka prisilne poravnave v stečaju).

2.b) Obveščanje javnosti

Ukrepi obveščanja javnosti so bili predvideni v okviru stečajnega postopka, prisilne poravnave, odložitve plačila in nadzorovanega upravljanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Gre za ukrepe obveščanja javnosti prek oglasov in/ali prek medijev.

3. Katera je vloga posameznih udeležencev?

3.a) Stečaj

Tako kot pri drugih postopkih, ki so omenjeni v predstavitvi in povezani z gospodarskimi subjekti, je na področju stečaja pristojno sodišče okrožja, ki dela na gospodarskem področju in je krajevno pristojno (v nadaljevanju „gospodarsko sodišče“).

To izda ugotovitveno sodno odločbo o stečaju, določi datum ustavitve plačil, imenuje različne posrednike (stečajnega upravitelja, skrbnika), določi datum prijave terjatev in datum za zaključek zapisnika o preverjanju terjatev ter razglasi zaključek stečajnega postopka.

Upravljanje premoženja je zaupano skrbniku, ki ga določi sodišče, pooblaščeno za prodajo premoženja dolžnika in razdelitev dobička od prodaje med različne upnike, ob upoštevanju pravil v zvezi s prednostnimi pravicami in zavarovanimi terjatvami.

Ta opravlja svoje naloge pod nadzorom stečajnega upravitelja, ki ga imenuje gospodarsko sodišče.

Z razglasitvijo stečaja se gospodarskemu subjektu v stečaju odvzame pravica do upravljanja premoženja in ne more več opravljati plačil, poslovati in opravljati drugih dejanj, povezanih s tem.

3.b) Prisilna poravnava

Po vložitvi zahtevka gospodarsko sodišče pooblasti enega od svojih sodnikov, da preveri položaj prosilca in pripravi poročilo.

Na podlagi poročila lahko sodišče določi obdobje, v katerem lahko gospodarski subjekt svojim upnikom predstavi predlog prisilne poravnave.

Na vrh straniNa vrh strani

Nazadnje lahko odloči, ali bo uradno potrdilo prisilno poravnavo ali ne.

V okviru tega postopka sodišče določi enega od svojih članov, katerega naloga je na eni strani napisati poročilo o položaju dolžnika in na drugi strani nadzorovati uspešen potek postopkov prisilne poravnave.

Tako kot pri stečaju tudi tu dolžnik ne more več prodati premoženja, ga obremeniti s hipoteko ali zastaviti brez dovoljenja pooblaščenega sodnika (člen 6 Zakona z dne 14. aprila 1886).

3.c) Odložitev

Gospodarsko sodišče imenuje stečajnega upravitelja, pooblaščenega za pripravo poročila o položaju dolžnika, in lahko odobri odložitev plačila. V tem primeru imenuje enega ali več upraviteljev, ki so pooblaščeni za nadzorovanje poslovanja dolžnika med odložitvijo.

Med trajanjem odložitve dolžnik premoženja ne more prodati, ga obremeniti s hipoteko ali ga zastaviti.

3.d) Nadzorovano upravljanje

Zahtevek se vloži pri gospodarskem sodišču v okrožju glavne poslovalnice gospodarskega subjekta ali registriranega sedeža zadevnega podjetja.

Če so pogoji izpolnjeni, sodišče imenuje enega od svojih sodnikov, da pripravi poročilo o položaju gospodarskega subjekta.

Gospodarski subjekt takrat izgubi pravico do upravljanja svojega premoženja (na primer do prodaje, zastavitve premoženja), razen če dobi pisno dovoljenje sodnika, ki ga je pooblastilo sodišče.

Potem ko je poročilo oddano, lahko sodišče predlog zavrne ali odobri.

V primeru zavrnitve lahko z isto sodno odločbo razglasi stečaj gospodarskega subjekta.

Na vrh straniNa vrh strani

V nasprotnem primeru je za upravljanje premoženja prosilca odgovoren eden ali več upraviteljev, ki jih imenuje sodišče (upravitelji niso nujno sodniki sodišča) in ki morajo narediti popis premoženja gospodarskega subjekta ter sestaviti bilanco za določitev stanja njegovih sredstev in obveznosti.

Potem oblikuje(jo) osnutek reorganizacije podjetja ali osnutek prodaje premoženja.

Ta osnutek se potem pošlje upnikom gospodarskega subjekta in njegovim sodolžnikom ter porokom.

Potem ko je načrt predložen, ga sodišče lahko zavrne (v tem primeru lahko razglasi stečaj dolžnika) ali sprejme (s čimer je načrt obvezujoč za gospodarski subjekt, njegove poroke in sodolžnike v zvezi s terjatvami).

3.e) Skupna poravnava dolgov

Posredujeta dve vrsti organov glede na to, ali gre za pogodbeno ali sodno stopnjo.

V prvem primeru posreduje Informacijska in svetovalna služba o prezadolženosti („SIC“), ki potem preuči primer in skupaj z dolžnikom ter njegovimi upniki določi osnutek načrta za obnovo.

Ta osnutek se, potem ko je sestavljen, predloži mediacijski komisiji, ki predlaga zainteresiranim strankam (dolžniku, upnikom) načrt za obnovo, ki vsebuje vrsto ukrepov, ki lahko obsegajo od preprostega poročila ali prerazporeditve plačila dolgov do delnega ali celotnega odpisa dolgov.

V primeru neuspešne pogodbene stopnje se lahko začne sodna stopnja.

Poteka pred mirovnim sodiščem v kraju stalnega prebivališča dolžnika.

Stranke so potem poklicane pred mirovnega sodnika, ki lahko zahteva, da mu predložijo vse dokumente ali elemente, ki omogočajo določitev dolžnikovega premoženja (sredstev in obveznosti).

Na vrh straniNa vrh strani

Na podlagi predloženih elementov sodnik sprejme načrt za obnovo, ki vključuje ukrepe, ki dolžniku omogočajo, da izpolni svoje obveznosti.

Načrt za obnovo, ki ga sprejme sodnik, traja največ sedem let in lahko zapade v omejenem številu primerov (zlasti kadar dolžnik ni spoštoval obveznosti, ki jih je prevzel z načrtom za obnovo).

4. Kakšni so učinki začetka postopka?

Pri postopkih prisilne poravnave, stečaja, odložitve plačila in nadzorovanega upravljanja so izvršilni ukrepi zoper gospodarski subjekt in njegovo premoženje ustavljeni. Nasprotno pa nobeno od veljavnih pravnih besedil v Velikem vojvodstvu Luksemburg ne preprečuje upnikom, da ukrepajo s ciljem ohranitve celovitosti dolžnikovega premoženja.

V vseh teh postopkih dolžnik ne more več prosto upravljati svojega premoženja.

V nekaterih primerih pa je prodaja premoženja še vedno mogoča z dovoljenjem osebe, ki jo pooblasti gospodarsko sodišče (na področju odložitve plačila ali na področju nadzorovanega upravljanja).

Na področju skupne poravnave dolgov vložitev zahtevka dolžnika pri Informacijski in svetovalni službi o prezadolženosti samodejno povzroči ustavitev izvršilnih postopkov v zvezi z njegovim premoženjem, razen tistih, ki so povezani s preživninskimi obveznostmi (člen 3 Zakona z dne 8. decembra 2000).

Če pogodbena stopnja ni uspešna, lahko mirovni sodnik, ki vodi sodno stopnjo, ustavi izvršilne postopke pod enakimi pogoji, kot je opisano zgoraj.

5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere kategorije terjatev?

Načeloma z različnimi postopki, opisanimi na tej strani, ne prenehajo dolžnikove pogodbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar pa obstajajo izjeme od tega pravila na področju stečaja. Dejansko se v okviru tega z odločitvijo, ki jo sprejme sodišče o razglasitvi stečaja, prenehajo pogodbe o zaposlitvi (člen 30 Zakona o pogodbi o zaposlitvi z dne 24. maja 1989).

Z različnimi zgoraj omenjenimi postopki ne prenehajo prednostne pravice upnikov, razen s postopkom prisilne poravnave.

Dejansko s sodelovanjem pri glasovanju o prisilni poravnavi privilegirani upniki izgubijo svoj položaj z upniki z zavarovanimi pravicami (člen 10 Zakona z dne 14. aprila 1886).

Na področju stečaja in nadzorovanega upravljanja je mogoče sprožiti pobot dveh dolgov, če sta izplačljiva in izterljiva pred sodno odločbo o razglasitvi stečaja ali nadzorovanega upravljanja ali sta dolgova povezana in če izvirata iz istega vira (Okrožno sodišče v Luksemburgu, 14. maj 1986, vloga št. 32046).

Dogovori o pobotu so nični, če so sklenjeni v primeru sumljivega obdobja stečaja.

Na področju nadzorovanega upravljanja, prisilne poravnave, odložitve plačila je takšen pobot nemogoč, ker je opravljen, potem ko dolžnik ne razpolaga več prosto s svojimi pravicami in premoženjem.

6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja?

Pri postopkih stečaja, nadzorovanega upravljanja, odložitve plačila in prisilne poravnave dolžnik ne more več prosto opravljati nekaterih dejanj, zlasti plačil.

Razen pri stečaju prepoved velja le, če dolžnik ni prejel dovoljenja od osebe, ki jo je pooblastilo sodišče.

Vsako dejanje, s katerim je ta prepoved kršena, je nično.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen v stečajnem postopku lahko sodišče razveljavi dejanja, ki jih je opravil dolžnik med sumljivim obdobjem.

Sumljivo obdobje je opredeljeno kot obdobje, ki velja od datuma, ko dolžnik prekine plačevanje. V tem obdobju so lahko vsa dejanja, ki jih opravi dolžnik, razveljavljena. Če so bila opravljena proti plačilu, je treba predložiti dokaz, da so pogodbeniki vedeli, da je bil v stanju prekinitve plačevanja.

7. Kateri so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev?

V okviru stečajnega postopka se sodna odločba o stečaju objavi na različne načine (prek medijev, vpisa pri gospodarskem sodišču), zato da se upnikom stečajnega dolžnika omogoči, da so seznanjeni z razmerami in se razkrijejo (člen 472 Trgovinskega zakonika).

Upniki morajo potem prijaviti terjatev pri sodnem uradniku gospodarskega sodišča in predložiti listinske dokaze (člen 496 Trgovinskega zakonika).

Terjatve prizna skrbnik, ki je pooblaščen za poravnavo v stečajnem postopku in ki jih lahko tudi prereka (člen 500 Trgovinskega zakonika).

Na področju prisilne poravnave mora dolžnik, ki vloži zahtevek za prisilno poravnavo, v svojem predlogu navesti podatke o upnikih in njihovo stalno prebivališče ter znesek terjatev (člen 3 Zakona z dne 14. aprila 1886).

Upniki so obveščeni s priporočenim pismom (člen 8 Zakona z dne 14. aprila 1886). S to pošto so povabljeni, da sodelujejo na skupščini prisilne poravnave.

Sklicanje je prav tako objavljeno v medijih.

Med skupščino prisilne poravnave upniki navedejo zneske terjatev.

Na vrh straniNa vrh strani

Kot je bilo že povedano, se s sodelovanjem pri glasovanju izgubi pravica do privilegiranih terjatev z vsemi terjatvami, ki izhajajo iz zavarovanih pravic (člen 10 Zakona z dne 14. aprila 1886).

Na področju odložitve izvršitve mora dolžnik priložiti seznam z imeni upnikov, višino terjatev in kraj stalnega prebivališča.

Upniki so sklicani s priporočeno pošto (člen 596 Trgovinskega zakonika) in prek medijev.

Na srečanju, kamor so sklicani, morajo navesti znesek terjatev (člen 597 Trgovinskega zakonika).

Na področju nadzorovanega upravljanja postopek prijave terjatev in sprejetja ne obstaja. Dolžnik v svojem predlogu navede sodišču podatke o svojih upnikih.

Te sodišče prej obvesti o načrtu reorganizacije ali prodaje premoženja, ki ga pripravijo upravitelji, ki jih imenuje sodišče.

8. Katera pravila veljajo za postopke reorganizacije?

8.a) Skupna poravnava dolgov

Informacijska in svetovalna služba o prezadolženosti potem preuči primer ter skupaj z dolžnikom in njegovimi upniki določi osnutek načrta za obnovo.

Ta osnutek se, potem ko je sestavljen, predloži mediacijski komisiji, ki predlaga zainteresiranim strankam (dolžniku, upnikom) načrt za obnovo, vsebuje pa vrsto ukrepov, ki lahko obsegajo od preprostega poročila ali prerazporeditve plačila dolgov do delnega ali celotnega odpisa dolgov.

Načrt v primeru strinjanja o pogojih obnove podpišejo vse zainteresirane stranke in predsednik komisije ter je sprejet. Razen v izjemnih primerih se njegovi pogoji ne spremenijo.

Na vrh straniNa vrh strani

Ko poteče šest mesecev po vložitvi zahtevka dolžnika in če ni sprejet noben načrt za obnovo, Informacijska in svetovalna služba o prezadolženosti obvesti dolžnika o neuspešnem sporazumnem postopku.

V okviru sodne stopnje sodnik sprejme načrt za obnovo, ki vključuje ukrepe, ki dolžniku omogočajo, da izpolni svoje obveznosti.

Načrt za obnovo, ki ga sprejme sodnik, traja največ sedem let in lahko zapade v omejenem številu primerov (zlasti kadar dolžnik ni spoštoval obveznosti, ki jih je prevzel z načrtom za obnovo).

8.b) Nadzorovano upravljanje

Upravitelj(-i) začne(-jo) s popisom premoženja gospodarskega subjekta in sestavi(jo) bilanco za določitev stanja njegovih sredstev in obveznosti.

Potem oblikuje(-jo) osnutek reorganizacije podjetja ali osnutek prodaje premoženja in njegove porazdelitve.

Osnutek prodaje mora upoštevati položaj, določen v skladu z zakonom o prednostnih pravicah in hipotekah.

Ta osnutek se potem pošlje upnikom gospodarskega subjekta in njegovim sodolžnikom ter porokom.

Potem ko je načrt predložen, ga sodišče lahko zavrne (v tem primeru lahko razglasi stečaj dolžnika) ali sprejme (s čimer je načrt obvezujoč za gospodarski subjekt, njegove poroke in sodolžnike v zvezi s terjatvami).

V vsakem primeru mora načrt zavrniti, če večina upnikov gospodarskega subjekta nasprotuje temu načrtu (ta večina mora nujno predstavljati 50 % skupne vrednosti dolgov).

Če načrt reorganizacije ali prodaje premoženja ni sprejet, lahko gospodarski subjekt spet uveljavlja svoje pravice.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Katera pravila veljajo za postopek likvidacije?

Pravila v zvezi z likvidacijo so povezana zlasti s primerom prodaje premoženja v primeru stečaja. Vendar pa zakon o prisilni poravnavi predvideva, da se v primeru prisilne poravnave z izročitvijo premoženja uporabljajo pravila poravnave v stečajnem postopku.

V primeru stečaja skrbnik sproži poravnavo premoženja dolžnika in njegovih obveznosti. Nadaljuje s prodajo različnega premoženja v lasti stečajnega dolžnika.

Potem mora skrbnik sestaviti prednostni seznam privilegiranih upnikov in ostanek, ki se vrne upnikom brez prednostnih pravic ali zavarovanj. Vse zainteresirane stranke povabi k predstavitvi računovodskih izkazov in jim predstavi stečajne računovodske izkaze.

Po predstavitvi računovodskih izkazov lahko začne z odplačilom upnikov ob upoštevanju zaporedja, ki izhaja iz zapisnika o predstavitvi računovodskih izkazov, ki ga je pripravil skrbnik ter sta ga podpisala stečajni upravitelj in sodni uradnik gospodarskega sodišča.

10. Kateri so pogoji za zaključek postopka?

V primeru stečaja, ko so plačila opravljena, lahko skrbnik predloži predlog za zaključek, ki mu sledi sodna odločba o zaključku, s katero se, kot to pove že njeno ime, zaključi stečajni postopek.

Na področju prisilne poravnave, odložitve plačila, nadzorovanega upravljanja se z odločitvijo, s katero sodišče dopusti zahtevani ukrep, zaključi postopek.

Ugotovitvena sodna odločba o stečaju lahko odredi dve vrsti sankcij zoper stečajnega dolžnika: kazenske in civilne sankcije.

Sodišče lahko sprejme sankcije zoper stečajnega dolžnika, in sicer civilne ter kazenske sankcije.

Če sodišče ugotovi, da je stečaj posledica velikih in očitnih napak stečajnega dolžnika, lahko prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, ki je neposredno ali posredno povezana z drugo osebo. Ta prepoved vključuje tudi prepoved opravljanja funkcije, ki vključuje pooblastila za odločanje v okviru katere od gospodarskih družb.

Med drugimi civilnimi sankcijami je pri stečaju gospodarskih družb mogoče, da se stečaj razširi na vodilno osebje gospodarske družbe, možnosti ukrepanja na podlagi členov 1382 in 1383 civilnega zakonika (odgovornost skupnega prava) in na podlagi členov 59 in 192 Zakona o gospodarskih družbah.

Kazenske sankcije (zloraba bankrota) se lahko sprejmejo tudi zoper stečajnega dolžnika.

« Stečaj - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo