Evropska komisija > EPM > Stečaj > Latvija

Zadnja sprememba: 21-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov so urejene v pravnem redu Republike Latvije in kakšen je cilj teh postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih? 3.
4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka? 4.
5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

Pravice tretjih oseb so zaščitene na naslednje načine: 5.

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave? 8.
9. Kako je urejen stečajni postopek (unovčenje premoženja in razdelitev iztržkov od unovčenja premoženja)? 9.
10. Kako se zaključi insolvenčni postopek? 10.

 

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov so urejene v pravnem redu Republike Latvije in kakšen je cilj teh postopkov?

V skladu z državnimi zakoni je plačilna nesposobnost nezmožnost dolžnika poravnati svoje dolgove. Plačilna nesposobnost se določi s sodbo sodišča.

Začetku insolvenčnega postopka lahko sledi:

  1.  rehabilitacija – rešitev plačilne nesposobnosti z izvajanjem načrtovanih ukrepov, zato da se prepreči možni stečaj dolžnika in obnovi njegova plačilna sposobnost in zmožnost poravnati dolgove;

    Če je sprejeta odločba o rehabilitaciji, zavarovani upniki ne smejo izvajati svojih pravic glede premoženja dolžnika, ki je jamstvo za njihove zahtevke, dokler načrt za rehabilitacijo ni zavrnjen, ali če je načrt rehabilitacije sprejet in odobren, do konca rehabilitacije ali prekinitve.
  2. poravnava – rešitev plačilne nesposobnosti s sporazumom med upniki in dolžnikom o izpolnitvi dolžnikovih obveznosti

    Pogoji in obveznosti poravnave še posebno zavezujejo upnike in ti morajo upoštevati poravnavo ne glede na dejstvo, če so glasovali proti poravnavi, ali če niso sodelovali pri glasovanju. Skupščina upnikov ne more odločiti o rehabilitaciji ali začetku stečajnega postopka, dokler je v veljavi poravnava.
  3. stečaj – rešitev plačilne nesposobnosti z likvidacijo dolžnika in poravnavo zahtevkov upnikov iz virov, pridobljenih med postopkom likvidacije

    Preventivnih ukrepov za izboljšanje plačilne sposobnosti pred začetkom insolvenčnega postopka in neformalnega prestrukturiranja ali sanacije Latvijski pravni red ne pozna.

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka?

Predmet insolvenčnih postopkov so lahko:

Na vrh straniNa vrh strani

  1.  vsa podjetja in družbe, vpisane v sodni register (register družb);
  2.  državna in občinska podjetja in družbe v tranzicijskem obdobju.

Fizične osebe ne morejo biti predmet insolvenčnih postopkov.

Naslednje osebe lahko sodišču pošljejo zahtevek za začetek insolvenčnega postopka s predložitvijo ustrezne prošnje (prošnja za plačilno nesposobnost):

  1. dolžnik ali likvidacijski upravitelji (likvidacijske komisije);
  2. upniki ali skupine upnikov;
  3. upravitelj zadevnega primera plačilne nesposobnosti;
  4. pristojni državni in občinski organi.

Po razglasitvi plačilne nesposobnosti dolžnika upravitelj stori naslednje:

  1. v treh dneh od razglasitve plačilne nesposobnosti dolžnika upravitelj pošlje obvestilo in prepis sodne odločbe Sodnemu registru English - latviešu valoda in na Zemljiško knjigo English - latviešu valoda, kjer so vpisane nepremičnine, s priloženim dokumentom z navedbo imena in priimka, kraja poslovanja in telefonske številke. Sodni register evidentira predložene podatke v skladu s postopki iz Zakona o Sodnem registru. Zemljiška knjiga vnese podatke o razglasitvi plačilne nesposobnosti lastnika v ustrezen del zemljiške knjige v skladu z zakonom o Zemljiški knjigi.
  2. v treh dneh od razglasitve plačilne nesposobnosti upravitelj pošlje ustrezno obvestilo za objavo v Uradnem listu „Latvijas Vēstnesis“ latviešu valoda. Upravitelj lahko obvestilo o plačilni nesposobnosti za objavo pošlje tudi drugim časopisom.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih?

Pristojno regionalno sodišče, kjer ima dolžnik uradni sedež, prouči zahtevek za začetek insolvenčnega postopka proti dolžniku.

Na vrh straniNa vrh strani

Upravitelj je oseba, ki jo imenuje sodišče na predlog državne agencije „Urad za plačilno nesposobnost“.

Upravitelj je lahko samo fizična oseba z visoko pravno izobrazbo ali visoko izobrazbo na področju ekonomije, managementa ali financ, oseba z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v nadzornih institucijah podjetij ali družb in izvršilnih organih, ali oseba, ki je uspešno opravila specializacijo za upravitelja in ji je Urad za plačilno nesposobnost izdal potrdilo.

Upravitelj zagotavlja zakonitost in učinkovitost insolvenčnega postopka, upravlja in zagotavlja ohranitev dolžnikovega premoženja do zaključka insolvenčnega postopka.

Po razglasitvi plačilne nesposobnosti ima upravitelj naslednje pravice:

  1. odloči, ali dolžnik nadaljuje s polnim ali delnim delovanjem;
  2. ima vse pravice in pristojnosti pooblaščenih upravnih institucij na podlagi zakona in po dolžnikovih statutih ter pogodbah.

Dolžnik je podjetje ali družba, ki ni sposobna poravnati dolgov. Predstavniki dolžnika so delničarji dolžnikovega kapitala, člani in uslužbenci upravnih institucij dolžnika, ki imajo pravico odločati o dolžniku ali zastopati dolžnika v skladu z dolžnikovimi statuti in pogodbami.

Predstavniki dolžnika imajo naslednje obveznosti:

  1.  udeležiti se vseh skupščin upnikov in sodnih zasedanj o katerih so obveščeni in zagotoviti potrebne podatke;
  2. upravitelja v treh dneh obvestiti o naslovu novega prebivališča zaradi spremembe prebivališča med insolvenčnim postopkom;
  3. v petnajstih dneh od datuma, ko je bil poslan zahtevek, zagotoviti podatke, ki so jih zahtevali upravitelj in skupščina upnikov;
  4. sodišču poslati prošnjo za plačilno nesposobnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Upnik je lahko država, občina, pravna oseba, fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, vezanih na pogodbo, ki ima terjatev do dolžnika. Obstajata dve vrsti upnikov:

  1. nezavarovani upnik – upnik, katerega terjatev ni zavarovana z jamstvom;
  2. zavarovani upnik – upnik, katerega terjatev je zavarovana s posestnim jamstvom, komercialnim jamstvom ali hipoteko, vpisano v Zemljiško knjigo ali Register ladij.

Pravice upnika:

  1. sodelovanje na skupščini upnikov;
  2. predložitev prošnje sodišču;
  3. predložitev utemeljenih pripomb glede dopustnosti terjatev drugih upnikov upravitelju, razen glede terjatev, določenih z veljavno sodno odločbo;
  4. pritožba na sodišče zoper odločbo skupščine upnikov o dopustnosti terjatve drugega upnika ali zavrnitvi njegove terjatve;
  5. sklic redne skupščine upnikov;
  6. zavarovan upnik lahko začne prodajo dolžnikovega premoženja, ki je jamstvo za njegovo terjatev (zastavljena nepremičnina), ko je sprejeta odločba o rešitvi plačilne nesposobnosti (poravnava, rehabilitacija);
  7. prejetje poravnave terjatev.

Skupščina upnikov je organizirano, kolektivno delovanje upnikov. Skupščina lahko:

  1. izvoli odbor upnikov;
  2. izbere rešitev za plačilno nesposobnost in določi osnovne ukrepe za rešitev;
  3. prouči in sprejme ali zavrne predloge za rešitev plačilne nesposobnosti (načrt poravnave, načrt rehabilitacije, odločba o stečaju) in postopke za poravnavo dolgov po prednostnem vrstnem redu, določenem v Zakonu o plačilni nesposobnosti podjetij in družb;
  4. odloči o znesku stroškov za upravitelja in za postopek poravnave dolgov in določi zaključek obdobja za rešitev plačilne nesposobnosti.

Pristojnost za pregled pritožb

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Pritožbe zoper odločbe in dejavnosti upravitelja prouči Urad za plačilno nesposobnost, ki oceni mnenja pritožnika in upravitelja ter skladnost pritožbe z zakonom in skuša rešiti nastali konflikt ali pobotati stranki. Sodišče, kjer je bil sprožen postopek o plačilni nesposobnosti, odloči o pritožbah na odločbe ali dejavnosti upraviteljev na podlagi dokumentacije Urada za plačilno nesposobnost.
  2. O pritožbah zoper odločbe ali dejanja drugih oseb, vključenih v postopek plačilne nesposobnosti, odloča sodišče, kjer je bil sprožen postopek o plačilni nesposobnosti.
  3. Vsak upnik ima pravico do pritožbe na sodišču zoper odločbo skupščine upnikov glede dopustnosti terjatev drugih upnikov ali zavrnitve njegove terjatve. Pritožba se lahko pošlje v dveh tednih od dneva skupščine upnikov, ali če upnik ni bil prisoten na skupščini, od dneva, ko je bil obveščen o odločbi skupščine upnikov.
  4. Upnik ali skupina upnikov lahko od sodišča zahteva preklic odločbe skupščine upnikov o rehabilitaciji, če je bila takšna odločba sprejeta na podlagi prevare ali prisile ali zaradi napake.

4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka?

Ob začetku insolvenčnega postopka upnik ne sme izvajati dejanj, ki bi povzročila škodo interesom upnikov kot celoti. Pridobljene lastninske pravice upnikov ali tretjih oseb, ki so posledica dejanj upnikov, sodišče na podlagi zahtevka upravitelja, dolžnika, drugega upnika ali skupine upnikov izreče za nične in neveljavne.

Ob uvedbi insolvenčnega postopka upravitelj zagotovi, da se izraz „maksātnespējīgais“ (“plačilno nesposoben”) uporabi na vseh predpisanih obrazcih dolžnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Ob odprtju insolvenčnega postopka:

  • dolžnik izgubi pravico do razpolaganja s svojo lastnino;
  • delovanje upravnih institucij dolžnika se prekine;
  • povišanje denarnih kazni za zamude in povišanje obresti za terjatve do dolžnika preneha;
  • civilni postopki proti dolžniku se ustavijo;
  • postopki izvršb sodb za povračilo zaostalih plačil prenehajo.

5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

Pravice tretjih oseb so zaščitene na naslednje načine:

  1. seznam lastnine dolžnika, ki je predmet terjatev upnikov, ne vključuje lastnine dolžnika, ki pripada tretjim osebam;
  2. upravitelj zagotovi ohranitev lastnine, ki pripada tretjim osebam, do prenosa lastniku. Upravitelj ima pravico tretjim osebam zaračunati stroške, nastale v zvezi z vzdrževanjem njihove lastnine;
  3. če je bila lastnina, ki pripada tretjim osebah, prodana pred iztekom roka za predložitev terjatev upnikov, in so lastniki predložili svoje terjatve v določenem roku, se vrednost take lastnine povrne v celotnem znesku pred poravnavo drugih terjatev. Plačan znesek se izterja od osebe, odgovorne za nezakonito prodajo lastnine tretje osebe.

Popolna ali delna poravnava obveznosti dolžnika (terjatve ali dolgovi) s pobotom ni dovoljena.

Nadomestilo škode:

  1. upravitelj je v celoti odgovoren za škodo, povzročeno upnikom zaradi svojih napak;
  2. upravitelj je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo strokovnjaki in pomočniki, ki jih je ta pozval in delujejo na podlagi njegove avtoritete;
  3. če je pristojna državna ali občinska institucija predložila neutemeljeno ali namerno napačno prošnjo za plačilno nesposobnost, se škoda, povzročena dolžniku, krije iz državnega ali občinskega proračuna;
  4. v postopku rehabilitacije mora rehabilitacijski načrt navesti nadomestilo za zavarovane upnike za prepoved njihovih pravic med rehabilitacijo in postopke za plačilo takega nadomestila;
  5. če se zastavljena lastnina uniči ali njena vrednost med rehabilitacijo pade, se terjatev zavarovanega upnika krije iz upravnih stroškov insolvenčnega postopka glede na vrednost zastavljene lastnine ali glede na obseg uničenja. Vrednost zastavljene lastnine se zaradi naravne obrabe lastnine ne zmanjša.

Prenehanje pogodb o delu:

Na vrh straniNa vrh strani

Po razglasitvi plačilne nesposobnosti dolžnika lahko upravitelj prekine pogodbe o zaposlitvi z delavci dolžnika.

Pri prenehanju pogodb o delu odpuščeni delavci dobijo status upnikov:

  1. v okviru neporavnanih plač in povezanih plačil, ki jih niso prejeli;
  2. v okviru povračila škode za poklicne nesreče ali bolezni za celotno neplačano obdobje in v okviru plačil, ki se izvršijo tri leta vnaprej v poseben proračun za državno socialno zavarovanje, če je prišlo do poklicne nesreče ali je bila poklicna bolezen registrirana pred 1. januarjem 1997.

Obveznosti upnikov:

  1. zavarovan upnik skupaj z upraviteljem uskladi določbe o prostovoljni dražbi zastavljenih premičnin dolžnika in začetno ceno;
  2. upnik upošteva roke in pogoje poravnave, ne glede na to, če je glasoval proti poravnavi ali ni sodeloval pri glasovanju;
  3. v postopku rehabilitacije zavarovani upniki ne smejo izvajati svojih pravic glede premoženja dolžnika, ki je jamstvo za njihove zahtevke, dokler načrt za rehabilitacijo ni zavrnjen, ali če je načrt rehabilitacije sprejet in odobren, do konca rehabilitacije ali prekinitve.

Pravila o prednostnem obravnavanju upnikov:

  1. najprej je treba v celoti poravnati upravne stroške insolvenčnega postopka;
  2.  po poravnavi upravnih stroškov se ostala sredstva razdelijo, najprej za povračilo terjatev zavarovanih upnikov (samo glavnica dolga brez obresti) po naslednjem vrstnem redu:
    1. terjatve zaposlenih;
    2. plačila kmetijam, samostojnim proizvajalcem, zadrugam in vključenim družbam za kmetijske izdelke, dobavljene predelovalnim podjetjem;
    3. terjatve za poravnavo socialnega davka za eno leto pred začetkom insolvenčnega postopka;
    4. terjatve države za poravnavo kreditov z državnim jamstvom;
    5. terjatve za poravnavo drugih davkov in pristojbin, vključno z ostalimi dolgovi za socialni davek, razen odloženih plačil;
  3. po poravnavi terjatev prednostnih upnikov se ostala sredstva razdelijo za poravnavo terjatev ostalih upnikov;
  4. terjatve vseh naslednjih skupin upnikov se poravnajo šele po celotni poravnavi terjatev prednostne skupine upnikov. Če denarnia sredstva dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh terjatev ene skupine upnika, se terjatve poravnajo sorazmerno z zneskom, ki ga je treba izplačati vsakemu upniku znotraj skupine.

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

Sodišče lahko transakcije nepremičnin med dolžnikom in tretjimi osebami izreče za nične in neveljavne v naslednjih okoliščinah:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. če so bile opravljene po predložitvi prošnje za plačilno nesposobnost in je dolžnik tako namerno povzročil škodo upnikom – ne glede na to, če je bila oseba, ki je sodelovala pri transakciji, ali oseba, za katero je bila ta opravljena, seznanjena s povzročeno škodo upnikom ali ne;
  2. če so bile opravljene v obdobju petih let pred dnevom veljavnosti plačilne nesposobnosti; dolžnik je tako namerno povzročil škodo upnikom in oseba, ki je sodelovala pri transakciji, ali oseba, za katero je bila ta opravljena, je bila seznanjena s povzročeno škodo;
  3. če so bile opravljene v obdobju petih let pred dnevom veljavnosti plačilne nesposobnosti in je sodišče, ki mu je bil dodeljen kazenski postopek, odločilo, da je plačilna nesposobnost dolžnika posledica kaznivega dejanja, oseba, ki je sodelovala pri transakciji, ali oseba, za katero je bila ta opravljena, pa je bila seznanjena s tem dejanjem.

Če je dolžnik z zainteresiranimi osebami opravil transakcije za dolžnika ali v korist teh oseb in če so te transakcije povzročile škodo upnikom, se šteje, da so bile te osebe seznanjene s povzročitvijo škode, razen če dokažejo drugače.

Če so bile transakcije, ki so upnikom povzročile škodo, opravljene po dnevu, ko je plačilna nesposobnost postala veljavna, ali en mesec pred dnevom veljavnosti plačilne nesposobnosti, se šteje, da je dolžnik namerno škodoval interesom upnikov, razen če dokaže drugače.

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

Upravitelj Uradnemu listu („Latvijas Vēstnesis latviešu valoda“) pošlje obvestilo za objavo. V objavi je naveden poziv upnikom, da predložijo svoje terjatve do dolžnika, kraj in datum za predložitev terjatev in posledice zamude.

Na vrh straniNa vrh strani

Upniki morajo terjatve do dolžnika predložiti upravitelju v treh mesecih od dneva obvestila o plačilni nesposobnosti dolžnika v Uradnem listu, če sodišče ne določi krajšega roka. Osebe, ki status upnika pridobijo po koncu tega obdobja, svoje terjatve pošljejo upravitelju pred zaključkom postopkov za poravnavo upravnih stroškov in dolgov.

Upravitelj zbere prejete terjatve upnikov, razvidne iz računovodskih podatkov, in pripravi seznam terjatev zavarovanih upnikov ter seznam terjatev nezavarovanih upnikov z navedbo zneskov vseh terjatev. Na seznamu terjatev nezavarovanih upnikov mora upravitelj za potrebe prve skupščine upnikov navesti število glasov vsakega nezavarovanega upnika, ki ustreza znesku terjatve.

Upravitelj terjatve upnikov razvrsti po ustreznem vrstnem redu za poravnavo dolgov, preuči skladnost terjatev z zakonom in, če je potrebno, od vlagateljev zahteva dodatne podatke in dokumente. Upravitelj odloči o sprejetju ali zavrnitvi terjatev upnika. Upravitelj ne more zavrniti terjatev upnikov, ki jih je sodišče z že veljavno odločbo spoznalo za upravičene.

Po preveritvi podlage za terjatve zavarovanih upnikov upravitelj iz seznama lastnine za povrnitev terjatev upnikom izključi lastnino, zastavljeno za jamstvo teh terjatev.

8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave?

V Latviji ni postopkov za predhodno sanacijo plačilne nesposobnosti.

9. Kako je urejen stečajni postopek (unovčenje premoženja in razdelitev iztržkov od unovčenja premoženja)?

Glavni namen stečajnega postopka je poravnava terjatev upnikov, kolikor je to mogoče, z doseganjem najvišjega možnega prihodka od prodaje lastnine dolžnika. Sredstva dolžnika se prodajo na javni dražbi, ki jo organizira upravitelj. V nekaterih primerih lahko upravitelj s soglasjem skupščine upnikov uporabi druge oblike prodaje nepremičnin dolžnika.

10. Kako se zaključi insolvenčni postopek?

Sodišče zaključi insolvenčni postopek na podlagi vloge, ki jo predloži upravitelj, če je izpolnjena ena izmed naslednjih okoliščin:

  1. dolžnik je izpolnil vse svoje obveznosti;
  2. dolžnik je izpolnil vse zapadle obveznosti in po izpolnjenju teh obveznosti premoženje dolžnika presega preostali znesek terjatev;
  3. noben upnik se ni prijavil do konca objavljenega časovnega obdobja;
  4. postopek stečaja je zaključen.

Posledice zaključka insolvenčnega postopka:

  1. če se insolvenčni postopek zaključi zaradi obnovitve dejanske plačilne sposobnosti, vsa pooblastila upravitelja v insolvenčnem postopku prenehajo, pravice dolžnika do posedovanja in upravljanja svoje lastnine se obnovijo, obnovi se tudi delovanje upravnih organov dolžnika;
  2. če se insolvenčni postopek zaključi zaradi stečaja dolžnika, pooblastila upravitelja prenehajo s sodno odločbo o zaključku stečajnega postopka.

Nadaljnje informacije

  • Sodišča Republike Latvije latviešu valoda
  • Vodič po latvijskem pravu English
  • Tulkošanas un terminoloğijas centrs English - latviešu valoda
  • Latvijas Republikas Tieslietu Ministrija English - latviešu valoda
  • Maksātnespējas administrācija English - latviešu valoda
  • Latvijas Republikas uznēmumu Registrs English - latviešu valoda
  • Zemesgramata English - latviešu valoda
  • Latvijas Vēstnesis latviešu valoda

« Stečaj - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo