Evropska komisija > EPM > Stečaj > Italija

Zadnja sprememba: 08-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in cilji insolvenčnih postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih? 3.
4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka? 4.
5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev? 5.
6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave? 8.
9. Kako je urejen stečajni postopek? 9.
10. Kako se zaključi insolvenčni postopek? 10.

 

1. Katere so različne vrste in cilji insolvenčnih postopkov?

  • Insolventnost je opredeljena kot okoliščine, v katerih gospodarski subjekti ne morejo več izpolnjevati svojih obveznosti.

    Po italijanskem pravu je insolventnost dejansko stanje, zaradi katerega se lahko začne stečajni ali drug postopek, v katerem se sredstva dolžnika dajo v upravljanje in prodajo, iztržek od prodaje pa se uporabi za poplačilo upnikov.

  • Italijanski pravni sistem določa dve vrsti predhodnih insolvenčnih postopkov. Prvi je zunajsodna poravnava med gospodarskimi subjekti/dolžniki in njihovimi upniki, pri kateri lahko gospodarski subjekt nadaljuje svojo dejavnost, vendar izroči nekatera sredstva družbe svojim upnikom, si zagotovi podaljšanje plačilnih rokov ali se z upniki dogovori, da se odpovejo terjatvam do vseh dolgovanih zneskov in/ali obresti ali do njihovega dela.

    Druga vrsta postopka je „dogovor z upniki“, ki ga ureja stečajno pravo. V tem primeru dolžnik predloži načrt prestrukturiranja dolgov do upnikov. Predlog prouči sodišče v kraju, v katerem ima gospodarska družba registrirani sedež. Sodišče lahko izda sklep, s katerim odobri postopek, ali zavrne predlog in uradno začne stečajni postopek nad subjektom. Če je postopek dogovora z upniki odobren, dolžnik pod nadzorom stečajnega upravitelja še naprej razpolaga s sredstvi družbe in vodi njeno poslovanje.

    Uradni postopki v primeru plačilne nesposobnosti so insolvenčni postopek, dogovor z upniki in prisilna likvidacija. Zadnji postopek se uporablja za gospodarske družbe, nad katerimi se v skladu z zakonom zaradi javnega interesa ne more začeti stečajni postopek (na primer banke in velike zavarovalnice).

    Na vrh straniNa vrh strani

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka?

Edini dejanski pogoj za začetek katerega koli postopka je plačilna nesposobnost gospodarske družbe.

  • Začetek stečajnega postopka nad osebami ali gospodarskimi družbami, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, lahko zahtevajo upniki, državni tožilec ali dolžnik. Te osebe in nadzorni organ gospodarske družbe lahko zahtevajo, da se izda sklep o stečaju gospodarske družbe. Dogovor z upniki lahko zahtevajo le dolžniki.

O sklepu o začetku stečajnega postopka se obvestijo vsi, ki jih to zadeva, objavi pa se tudi kot vnos v register v pisarni Registra gospodarskih družb v kraju, v katerem ima gospodarska družba registrirani sedež. Do registra, ki je na voljo tudi v spletu, ima lahko dostop vsaka zainteresirana stranka.

Sklep o dogovoru z upniki se objavi v sodnem registru, vnese se v register gospodarskih družb, če pa ima dolžnik premoženje ali sredstva, ki so evidentirana v javnih registrih, se vnese tudi v te registre. Sodišče lahko tudi odredi, da se sklep objavi v enem ali več časopisih, ki ji določi.

Sodišče lahko odloči, da se sklep objavi tudi drugje.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih?

V stečajnem postopku sodelujejo sodišče, stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče, upravitelj insolvenčnega postopka in upniški odbor.

Sodišče odloči o predlogih za začetek stečajnega postopka in lahko odredi prisilno likvidacijo ali odobri predloge za dogovor z upniki. Poleg tega sodišče vodi stečajni postopek, sodeluje pri postopku prisilne likvidacije in v skladu z zakonsko dodeljenimi pristojnostmi odobri sklenjeno poravnavo.

Na vrh straniNa vrh strani

Stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče, zagotavlja pravilnost postopka.

Upravitelj insolvenčnega postopka je odgovoren za materialne operacije in unovčenje premoženja.

Upniški odbor nadzoruje in odobri delo upravitelja insolvenčnega postopka ter predloži svoje mnenje v primerih, ki jih določa zakon, ali na zahtevo sodišča ali stečajnega upravitelja.

Ko se začne stečajni postopek, dolžnik ne sme poplačati posameznih upnikov ter mora upravitelju insolvenčnega postopka izročiti premoženje in vsa pozneje pridobljena sredstva. Dolžniki morajo upravitelja insolvenčnega postopka obvestiti o kakršni koli spremembi prebivališča ali sedeža ter nastopiti pred stečajnim upraviteljem, upraviteljem insolvenčnega postopka ali upniškim odborom, če so pozvani, ter jim predložiti vse informacije ali pojasnila, potrebna v postopku. Poleg tega morajo upravitelju insolvenčnega postopka izročiti vso korespondenco o finančnih in poslovnih odnosih, povezanih s stečajem. Končno, če lahko živijo v svoji hiši zaradi osebnih in družinskih potreb, se hiša ne sme uporabljati za druge namene.

Vsak upnik ima pravico zahtevati, da sodišče sprejme sklep o začetku stečajnega postopka nad gospodarskimi subjekti (njegovimi dolžniki), če so ti plačilno nesposobni. Kadar obstajajo zakonski razlogi za prednostno obravnavo nekaterih terjatev upnikov (pridržne pravice, zastavne pravice ali hipoteke), imajo ti prednostni upniki tudi posebne zakonsko določene prednostne pravice pri poplačilu terjatev.

4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka?

  • Upravitelj insolvenčnega postopka pripravi popis premoženja.
  • Gospodarski subjekti v stečaju ne izgubijo lastninske pravice nad premoženjem, ampak le pravico do razpolaganja z njim. Pri tem lahko spremljajo upravljanje premoženja, ki so ga odstopili, in preverijo, ali je premoženje pravilno popisano.
  • Upniki so upravičeni do poplačila terjatev iz iztržka od prodaje dolžnikovega premoženja. Zakon opredeljuje kategorije upnikov in vrstni red, v katerem morajo biti njihove terjatve poplačane.
  • Stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče, lahko osebno odredi nujne ukrepe za zavarovanje premoženja ali zahteva, da jih odredijo ustrezni organi. Ti ukrepi vključujejo preventivni rubež in druge posebne postopke iz Zakonika o civilnem postopku ter takojšnjo prodajo amortizacijskih sredstev.

5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

  • Upravitelj insolvenčnega postopka obvesti tretje stranke, ki imajo stvarne pravice na premičninah ali nepremičninah v posesti stečajnega dolžnika, te pa lahko zahtevajo vračilo premoženja ali prijavijo svojo terjatev tako, da pri sodišču zahtevajo vključitev svoje terjatve med ostale terjatve.

V stečajnem postopku lahko upniki pobotajo svoje terjatve z dolgovi do dolžnika, razen če so terjatve nastale na podlagi pravnih poslov med živimi, ki so bili sklenjeni po začetku stečajnega postopka ali eno leto pred njim.

Na vrh straniNa vrh strani

Posebna pravila o odškodnini ne obstajajo. Z začetkom stečajnega postopka se zakonske obresti ustavijo.

Pri kupoprodajnih pogodbah s pridržkom lastninske pravice se zaradi stečaja prodajalca zadevna pogodba ne razveljavi.

Stečaj najemojemalca ne pomeni razveljavitve najemne pogodbe, ampak se v pogodbeno razmerje vključi upravitelj insolvenčnega postopka. Vendar lahko upravitelj insolvenčnega postopka kadar koli odpove pogodbo, če se najemodajalcu plača pravična odškodnina za predčasno odpoved pogodbe. Če pride do spora, stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče, po zaslišanju zadevnih strank odloči o znesku plačila.

Delovna razmerja prenehajo, če gospodarska družba v stečaju preneha poslovati. Če se celotna gospodarska družba ali njeni deli prodajo tretjim strankam, se lahko v posebnem postopku le del delavcev v gospodarski družbi v stečaju prenese k novemu lastniku ali se spremenijo prejšnje pogodbe o zaposlitvi.

Stečajno pravo določa natančna pravila o pravicah upnikov. Posebno varstvo je določeno za terjatve, ki imajo zaradi zakonskih razlogov prednost pred drugimi terjatvami, terjatve, v zvezi s katerimi dolžniki sklenejo pogodbe, s katerimi spravijo upnike v slabši položaj, pa se lahko razveljavijo.

Glavna obveznost upnika je opustitev vseh osebnih, izvršilnih ali zaščitnih ukrepov od začetka stečajnega postopka.

Pravice prednostnih upnikov glede nekaterega premičnega premoženja se lahko uveljavljajo med stečajnim postopkom, če to premoženje spada med prednostne terjatve.

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

  • Stečajno pravo določa pravila o izpodbijanju pravnih dejanj v stečaju, kot je neveljavnost neodplačnih pravnih poslov ali razveljavitev drugih dejanj, vključno z odplačnimi pravnimi posli, plačili dolžnikov ali jamstvi dolžnikov glede premoženja med stečajem. Zakon določa pogoje za razveljavitev posameznega pravnega dejanja.
  • Obdobje trajanja prepovedi je obdobje pred začetkom stečajnega postopka, v katerem je gospodarski subjekt domnevno izvedel za neugoden finančni položaj in je morda poskušal storiti dejanja v škodo upnikov.

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

  • Upravitelj insolvenčnega postopka mora po redni pošti, elektronski pošti ali telefaksu vse upnike obvestiti o pravilih glede prijave terjatev.
  • Terjatve se preverijo in priznajo na posebni obravnavi, na kateri se oceni stečajna masa in sprejme odločitev, ali se priznajo upnikove terjatve in za kakšne prednostne terjatve gre.

8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave?

Stečajno pravo določa, da se načrti prestrukturiranja upoštevajo med postopkom dogovora z upniki. Dolžnik priloži te načrte k predlogu, ki ga predloži sodišču. Vključevati morajo predvideno prestrukturiranje dolga in predloge o načinu poplačila dolgov.

Na vrh straniNa vrh strani

Dolžnik lahko v zunajsodni poravnavi sklene dogovor z upniki o posebnem načrtu prestrukturiranja dolga, preden je sprejeta odločitev o odobritvi dogovora z upniki.

Dolžnik lahko ta dogovor skupaj z izvedenskim poročilom o izvedljivosti dogovora predloži na obravnavi za odobritev dogovora, če so ga odobrili upniki, ki imajo najmanj 60 % terjatev.

Dolžnikov načrt prestrukturiranja ali dogovor z upniki lahko določa odlog plačil in izvršilnih ukrepov ali zmanjšanje terjatev.

9. Kako je urejen stečajni postopek?

V stečajnem postopku upravitelj insolvenčnega postopka zbere terjatve, unovči premoženje in na podlagi terjatev, ki jih prijavijo upniki, določi obveznosti.

Kadar se v stečajnem postopku ustvari pozitivni saldo, se zadevna vsota razdeli med upnike po vrstnem redu terjatev. Kadar obveznosti presegajo sredstva, upniki ohranijo pravico do poplačila terjatev tudi po koncu postopka, razen če je dolžnik popolnoma sodeloval v stečajnem postopku in je sodišče odločilo, da se mu lahko preostali dolg odpusti v skladu z novim mehanizmom, ki je bil uveden z zadnjo reformo stečajne zakonodaje in se imenuje „esdebitazione“.

10. Kako se zaključi insolvenčni postopek?

Insolvenčni postopek se lahko zaključi, kadar so dolgovi v celoti poplačani in so sredstva razdeljena med upnike po vrstnem redu njihovih terjatev, če pa terjatve upnikov niso poplačane, se postopek zaključi, kadar je ugotovljeno, da v nadaljevanju stečajnega postopka ne bo mogoče poplačati nezavarovanih terjatev.

Posledice stečajnega postopka za stečajnega dolžnika so:

  1. izguba pravice do upravljanja premoženja in razpolaganja z njim. Kakršno koli ravnanje stečajnega dolžnika v zvezi s tem je neveljavno;
  2. izguba pravice do začetka sodnega postopka v sporih v zvezi s premoženjem, vključenim v stečajni postopek. Z začetkom stečajnega postopka se prekinejo vsi takšni sodni postopki, čeprav lahko stečajnega dolžnika v postopku nadomesti upravitelj insolvenčnega postopka;
  3. skrbniško sodišče lahko po posvetovanju z upraviteljem insolvenčnega postopka in upniškim odborom stečajnemu dolžniku dodeli preživnino zanj ali za njegovo družino.

Z zadnjo reformo stečajne zakonodaje so bile razveljavljene prejšnje omejitve, v skladu s katerimi stečajni dolžnik ni mogel nadaljevati poslovanja po koncu stečajnega postopka. Stečajnemu dolžniku ni samodejno prepovedano opravljanje poslovnih dejavnosti po stečaju, razen če je bil obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja, povezanega s stečajem, in mu je bila zato izrečena prepoved vodenja gospodarske družbe.

V skladu s stečajnim pravom se lahko posameznim subjektom ali vodjem gospodarskih družb v stečaju, ki so storili kakršno koli s tem povezano kaznivo dejanje (na primer stečaj pod pretvezo, goljufija v zvezi s krediti, poročanje o neobstoječih upnikih in neizpolnitev drugih obveznosti), izreče zaporna kazen ali druge kazni, kot je prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti.

Zakon določa tudi druga kazniva dejanja, ki jih stori upravitelj insolvenčnega postopka ali tretje stranke.

« Stečaj - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo