Evropska komisija > EPM > Stečaj > Nemčija

Zadnja sprememba: 07-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne oblike stečajnih postopkov in kakšni so njihovi cilji? 1.
2. Kakšni so pogoji za sprožitev posameznih stečajnih postopkov? 2.
3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci v posameznih postopkih? 3.
4. Kako učinkuje sprožitev postopka? 4.
5. Kakšne so posebne določbe, ki so povezane z določenimi kategorijami terjatev? 5.
6. Kakšne so določbe glede škodljivih dejanj? 6.
7. Kakšni so pogoji za prijavo in pripoznanje terjatev? 7.
8. Kakšen je pomen sanacijskega postopka? 8.
9. Kaj je likvidacijski postopek? 9.
10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka? 10.

 

1. Katere so različne oblike stečajnih postopkov in kakšni so njihovi cilji?

Nemški stečajni red (Insolvenzordnung - [InsO]) pozna le en enoten stečajni postopek. Njegov cilj je kar najboljša in enaka zadovoljitev upnikov (člen 1 str.1 [InsO)]. Stečajni postopek je v skladu z zakonskimi določbami mogoče izvesti z upravljanjem, unovčenjem in razdelitvijo stečajne mase (t. i. običajni stečajni postopek). Udeleženci postopka pa lahko v stečajnem načrtu določijo druge predpise, zlasti za ohranitev podjetja.

Poleg tega naj bi stečajni postopek fizičnim osebam omogočil nov začetek (t. i. „fresh start“). To je doseženo tako, da se po končanem stečajnem postopku še neporavnani dolgovi spregledajo (t. i. oprostitev preostalih dolgov).

2. Kakšni so pogoji za sprožitev posameznih stečajnih postopkov?

Stečajni postopek je mogoče sprožiti za premoženje vsake pravne in fizične osebe, četudi le-ta ni podjetniško dejavna (t. i. potrošnik).

Najprej je potreben zahtevek za sprožitev stečajnega postopka. Tega lahko vloži dolžnik ali upnik. Javni organi zahtevka ne morejo vložiti. Za kapitalske družbe je vloga zahtevka v primeru insolventnosti obvezna. Če je ta obveznost kršena, pride v poštev odškodninski zahtevek upnikov. V določenih primerih lahko tudi dolžnik zagreši kaznivo dejanje.

Razloga za sprožitev postopka sta plačilna nesposobnost in/ali prezadolženost. Do plačilne nesposobnosti pride takrat, ko dolžnik ni sposoben izpolniti zapadlih plačilnih obveznosti (člen 17 odstavek 2 InsO). Prezadolženost nastane, ko premoženje dolžnika ne krije več obstoječih obveznosti (prim. člen 8 odstavek 2 InsO). Vrednotenje premoženja dolžnikov mora temeljiti na nadaljnjem vodenju podjetja, če je le-to glede na okoliščine pretežno verjetno. Za dolžnikov zahtevek za sprožitev stečajnega postopka zadostuje tudi preteča plačilna nesposobnost (člen 18 odstavek 1 InsO).

Na vrh straniNa vrh strani

Da bi zaščitil sodišče in dolžnika pred prehitro ali zgolj zlonamerno vloženimi zahtevki, mora upnik pri vlogi zahtevka dokazati, da obstaja razlog za insolventnost in da je nosilec terjatve.

Potrebno je zagotoviti tudi financiranje stečajnega postopka. Zahtevek za sprožitev postopka se torej zavrne, če premoženje dolžnika predvidoma ne bo zadostovalo za kritje stroškov postopka (člen 26 odstavek 1 str.1 InsO).

Če so pogoji izpolnjeni, stečajno sodišče sprejme sklep o sprožitvi postopka, ki se javno objavi. Do javne objave pride na pobudo sodišča na spletu (www.insolvenzbekanntmachungen.de Deutsch) ali v listu za uradne objave sodišča. V osnutku zakona je predvideno, da naj bi se v prihodnje javne objave pojavljale izključno na spletu.

3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci v posameznih postopkih?

Naloga stečajnega sodišča je spremljanje in nadzor procesnopravnega poteka stečajnega postopka. Poleg tega mora posredovati in razsojati pri pogajanjih udeležencev postopka ter s tem zahtevati sporazumno rešitev nesoglasij. Poglavitne odločitve v sproženem stečajnem postopku (unovčenje, likvidacija, sanacija in stečajni načrt) so prepuščene upnikom. Posebne pristojnosti in naloge pa ima sodišče v fazi sprožitve postopka. Tu med drugim odloča o sprožitvi, začasnih varnostnih ukrepih in imenovanju stečajnega upravitelja. Naloga sodišča je tudi nadzor stečajnega upravitelja. Vendar nadzoruje zgolj zakonitost in ne smotrnosti njegovega delovanja in ne sme dajati navodil.

Na vrh straniNa vrh strani

Najpomembnejša oseba stečajnega postopka je upravitelj. Tu gre zlasti za odvetnike, trgovce, revizorje ali davčne svetovalce. S sprožitvijo stečajnega postopka pridobi upravitelj pristojnost za upravljanje in razpolaganje s premoženjem dolžnika. Njegova glavna naloga je, da premoženje, ki ga ugotovi ob sprožitvi stečajnega postopka, očisti postavk, ki so dolžniku tuje. Poleg tega mora pretvoriti v premoženje dolžnika take postavke, ki zakonito spadajo v portfelj, ki naj bi se unovčil, vendar v času sprožitve stečajnega postopka še niso bile del premoženja dolžnika. Tako določeno premoženje dolžnika predstavlja t. i. stečajno maso (člen 35 InsO), iz katere se potem zadovoljijo upniki. Naloge stečajnega upravitelja so med drugim še:

  • plačilo zaslužka delojemalcem stečajnega dolžnika
  • odločitev glede spremenljivih pogodbenih odnosov (člen 103 InsO)
  • sestava izkaza premoženja (člen 153 odstavek 1 str.1 InsO)
  • unovčenje stečajne mase (člen 159 InsO)
  • razdelitev izkupička po unovčenju (člen 187 InsO)

Stečajni red tudi upnikom priznava znaten vpliv na stečajni postopek. Vselej je predvidena skupščina upnikov. Poleg tega obstaja možnost ustanovitve odbora upnikov. Medtem ko je skupščina upnikov temeljni organ samouprave upnikov, predstavlja odbor upnikov osrednji nadzorni organ upnikov, katerega funkcija je podobna funkciji nadzornega sveta.

Skupščino upnikov skliče (člen 74 odstavek 1 InsO) in tudi vodi (člen 76 odstavek 1 InsO) stečajno sodišče. Do udeležbe so upravičeni vsi upniki z ločitveno pravico, vsi stečajni upniki ter stečajni upravitelj in stečajni dolžnik (člen 74 odstavek 1 str.2 InsO). Do sklepa skupščine upnikov pride, ko je vsota zneskov terjatev upnikov, ki glasujejo za, več kot polovica vsote zneskov terjatev vseh glasujočih upnikov (vsotna večina).

Na vrh straniNa vrh strani

O sestavi odbora upnikov odloča skupščina upnikov (člen 68 InsO). Če stečajno sodišče že pred prvim zasedanjem skupščine upnikov ustanovi odbor upnikov, se sestava slednjega določi v skladu s členom 67 odstavek 2 InsO. Skupščina upnikov ima pravico, da tak predhodno ustanovljen odbor upnikov razpusti.

Pomen skupščine upnikov je v njeni pravici do odločanja o poteku postopka – zlasti lahko odloča o načinu unovčenja. Naloge skupščine upnikov in odbora upnikov so tudi:

  • izbor drugega stečajnega upravitelja (člen 57 str. 1 InsO)
  • nadzor stečajnega upravitelja (členi 66, 79, 197 odstavek 1 št. 1 InsO)
  • sprejem posebej pomembnih pravnih dejanj stečajnega upravitelja (člen 160 odstavek 1 InsO)
  • sodelovanje pri sestavi in izvajanju stečajnega načrta (členi 218 odstavek 2, 231 odstavek 2, 232 odstavek 1 št.1, 233 str.2, 248 odstavek 2, 258 odstavek 2 str. 3, 261 odstavek 2 str.2 InsO).

Stečajni dolžnik je imetnik premoženja, ki naj bi se unovčilo, proti kateremu so uperjeni zahtevki stečajnega upnika (člena 38, 39 InsO). Načeloma jamči s svojim celotnim premoženjem. Tudi po sprožitvi stečajnega postopka ostaja imetnik svojega premoženja in dolžnik svojih obveznosti. Vendar pristojnost za upravljanje in razpolaganje z njegovim v stečaju zajetim premoženjem prevzame stečajni upravitelj (izjema: samouprava, člen 270 in dalje, InsO). Poleg tega so s sprožitivjo stečajnega postopka utemeljene številne obveznosti obveščanja in sodelovanja. Hkrati pa ima stečajni dolžnik tudi pravico do udeležbe pri postopku.

Da bi dosegli hiter potek stečajnega postopka, so odločitve stečajnega sodišča predmet pravnega sredstva le v primerih, v katerih zakon predvideva takojšnjo pritožbo (prim. člen 6 odstavek 1 InsO). Takojšnjo pritožbo je mogoče vložiti pisno ali po ustreznem protokolu pri stečajnem sodišču ali sodišču za pritožbe (= deželno sodišče, ki je nadrejeno stečajnemu sodišču). Nima odložilnega učinka; sodišče za pritožbe in stečajni sodnik pa lahko po njuni vlogi odredita začasno prekinitev izvajanja postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kako učinkuje sprožitev postopka?

S sprožitvijo stečajnega postopka pravico dolžnika, da upravlja in razpolaga s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prevzame stečajni upravitelj (člen 80 odstavek 1 InsO). Tu ni zajeto le premoženje, ki pripada dolžniku v času sprožitve postopka, temveč tudi premoženje, pridobljeno na novo med postopkom. V tej t. i. zasegi niso zajete premičnine, ki jih dolžnik potrebuje za življenje. Dohodek od dela ne sodi v stečajno maso, če ne presega življenjskega minimuma dolžnika.

Da bi zaščitili stečajno maso – pred morebitno zlorabo s strani dolžnika ali posameznih upnikov – ima stečajni upravitelj dolžnost, da si stečajno maso nemudoma prilasti. Če dolžnik mase ne preda prostovoljno, lahko stečajni upravitelj proti njemu ukrepa s prisilno izvršitvijo. Kot ime izvršitve služi sklep o sprožitvi postopka. Stečajni upravitelj mora poleg tega sestaviti izkaz premoženja, v katerem ovrednoti masne postavke in jih primerja z obveznostmi dolžnika (člen 153 InsO). Njegova naloga je tudi sestaviti seznam upnikov, na katerem so določene terjatve ter ločeno evidentirani podrejeni upniki in upniki z ločitveno pravico (člen 152 InsO).

Ker je stečajni postopek usmerjen v enakovredno zadovoljitev vseh upnikov, se s sprožitvijo postopka utemelji prepoved posamezne prisilne izvršitve. To pomeni, da stečajni upniki med postopkom ne morejo posegati niti v stečajno maso niti v prosto premoženje upnika.

5. Kakšne so posebne določbe, ki so povezane z določenimi kategorijami terjatev?

V prvi vrsti je treba zadovoljiti t. i. masne upnike (člen 53 InsO). To so upniki, katerih terjatve po sprožitvi postopka v povezavi z vodenjem stečajnega postopka utemelji upravitelj (npr. zahtevki po zaslužku v podjetju še naprej zaposlenih delojemalcev ali terjatve odvetnika, ki ga je pooblastil upravitelj s sodno uveljavitvijo zahtevkov zoper stečajnega dolžnika). Vzrok za njihovo prednostno zadovoljitev je dejstvo, da lahko stečajni upravitelj postopek ustrezno vodi le, ko ima možnost utemeljiti nove obveznosti, pri katerih je zagotovljena popolna izpolnitev.

Na vrh straniNa vrh strani

Upniki, katerim so postavke v stečajni masi služile kot zavarovanje, so upravičeni do prednostne zadovoljitve iz izkupička iz teh postavk. Izkupiček, dosežen z unovčenjem take postavke, se izplača do višine zavarovane terjatve zavarovanemu upniku. Morebitni presežek se izteče v stečajno maso in je na razpolago za zadovoljitev preostalih upnikov. Taka ločitvena pravica se med drugim utemelji s hipotekami, zastavnimi pravicami do premičnin ali s prenosom lastništva za namene zavarovanja (Sicherungseigentum) (člena 50, 51 InsO).

Med stečajne upnike ne sodijo upniki z izločitveno pravico (člen 47 InsO). Zasega zajema izključno premoženje dolžnika. Če se v času sprožitve postopka v lasti tretje stranke nahajajo premoženjske postavke, do katerih ima tretja stranka stvarno in osebno pravico, lahko slednja svojo pravico nezmanjšano uveljavlja (t. i. izločitvena pravica). Lahko torej izven stečajnega postopka proti stečajnemu upravitelju vloži tožbo za izterjavo. Do izločitve so upravičeni zlasti lastnina in običajni lastninski pridržki, pa tudi obveznostnopravni zahtevek vračila (npr. najemodajalca v odnosu do najemnika).

6. Kakšne so določbe glede škodljivih dejanj?

Stečajno izpodbijanje, urejeno v členu 129 InsO in dalje, naj bi preprečilo, da stečajni dolžnik dvigne zasežene premoženjske vrednosti ali da si posamezni upniki pred sprožitvijo stečajnega postopka priskrbijo posebne ugodnosti. Če stečajni upravitelj razglasi izpodbijanje, mora tisti, ki se je okoristil z izpodbojnim dejanjem, vrniti vse, kar je bilo odvzeto iz premoženja stečajnega dolžnika z izpodbojnim pravnim dejanjem. Če to po naravi ni mogoče, mora plačati odškodnino. Morebitni nasprotni zahtevki okoriščenca spet nastopijo, če je slednji povrnil zahtevano (člen 144 InsO).

Na vrh straniNa vrh strani

Za izpodbijanje je potrebno, da pravno dejanje, izvedeno pred sprožitvijo stečajnega postopka, škoduje stečajnemu upniku (člen 129 InsO) in da obstaja eden izmed izpodbojnih razlogov, določenih v členih 130 – 136 InsO. Izpodbojni razlog utemeljujejo zlasti

  • neodplačne storitve dolžnika, če so bile opravljene več kot štiri leta pred oddajo zahtevka za sprožitev stečajnega postopka (člen 134 InsO);
  • pravna dejanja, ki jih je dolžnik opravil v zadnjih desetih letih pred oddajo zahtevka za sprožitev postopka, da bi škodil svojim upnikom, če je okoriščenec poznal namen dolžnika (člen 133 InsO);
  • pravni posli, ki jih je dolžnik opravil v zadnjih treh mesecih pred oddajo zahtevka za sprožitev postopka, ko je že bil plačilno nesposoben in je nasprotna stranka to vedela (člen 132 odstavek 1 št. 1 InsO);
  • pravna dejanja, s katerimi je stečajnemu upniku podeljeno zavarovanje, do katerega on sam nima pravice, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjem mesecu pred oddajo zahtevka za sprožitev postopka (člen 131 odstavek 1 št. 1 InsO).

Poleg tega se v teh primerih upošteva kazenska odgovornost tako dolžnika kot tudi okoriščenega upnika (členi 283 – 283d kazenskega zakonika [StGB]).

7. Kakšni so pogoji za prijavo in pripoznanje terjatev?

Stečajne terjatve se ne upoštevajo po uradni dolžnosti temveč le takrat, ko in če stečajni upnik uveljavi svojo pravico s prijavo stečajne terjatve. Stečajno sodišče mora stečajne upnike v svojem sklepu o sprožitvi postopka pozvati, naj svoje stečajne terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od dveh tednov in daljši od treh mesecev, prijavijo pri stečajnem upravitelju (člen 28 odstavek 1 str. 1, str. 2 InsO). Vendar pri tem ne gre za zastaralni rok. Prijava stečajne terjatve je zato mogoča tudi po izteku roka (prim. člen 177 odstavek 1 str. 1 InsO).

Na vrh straniNa vrh strani

Pisno je treba prijaviti tudi terjatve, ki so že sodno ugotovljene (naslovljene terjatve). Pri prijavi je treba navesti razlog za terjatev, tj. okoliščine, na katerih temelji terjatev. To je posebej pomembno, če naj bi se s prijavo odložil zastaralni rok. Priložiti je treba morebitne dokumente, iz katerih sledi terjatev (člen 174 odstavek 1 str. 2 InsO), npr. pogodbe in račune.

Upravitelj vnese prijavljene terjatve v stečajno preglednico (člen 175 odstavek 1 str. 1 InsO). Po izteku prijavnega roka je preglednica dana na vpogled udeležencem na stečajnem sodišču.

V tako imenovanem roku za pregled stečajno sodišče opravi povsem uradni pregled prijavljenih terjatev. Rok se določi že ob sprožitvi postopka. Pozvani so stečajni upniki, ki so prijavili terjatev, stečajni upravitelj in stečajni dolžnik. Sodišče ne opravi dejanskega pregleda za pripoznanje prijavljenih terjatev, temveč ugotovi, ali jim stečajni upravitelj, stečajni dolžnik ali stečajni upnik oporekajo. Rezultat pregleda se zabeleži v stečajno preglednico (člen 178 odstavek 2 InsO).

Terjatev, kateri ne ugovarjata niti upravitelj niti upnik, velja kot pripoznana. Brezpogojno se upošteva pri razdelitvi stečajne mase. Vpis pripoznane terjatve v preglednico v stečajnem postopku velja kot pravnomočna sodba (člen 178 odstavek 3 InsO). V primeru ugovora mora upnik v okviru ugotovitvene tožbe skušati utemeljiti obstoj terjatve. Če mu to uspe, mora pri stečajnem sodišču zahtevati popravek preglednice (člen 183 odstavek 2 InsO). Če upnik že razpolaga z naslovom, ki si ga je izboril pred sprožitvijo stečajnega postopka proti dolžniku, se ugovor načeloma ne upošteva.

Na vrh straniNa vrh strani

Ugovor dolžnika proti prijavljeni terjatvi se med stečajnim postopkom ne upošteva. Če pa dolžnik terjatvi ne ugovarja, lahko upnik na podlagi stečajne preglednice po končanem stečajnem postopku proti dolžniku opravi posamezno prisilno izvršitev (člen 201 odstavek 2 InsO). V primeru ugovora dolžnika se mora upnik najprej zateči k tožbi.

8. Kakšen je pomen sanacijskega postopka?

O poteku postopka odloča skupščina upnikov. Ta zaključi, ali je treba podjetje dolžnika zapreti ali začasno voditi dalje. Lahko pooblasti upravitelja za izdelavo stečajnega načrta in mu določi cilj tega načrta (člen 218 odstavek 2 InsO). Stečajni načrt lahko predložita tudi dolžnik in stečajni upravitelj (člen 218 odstavek 1 InsO). V tem stečajnem načrtu se lahko določi predpise, ki odstopajo od zakonskih določb, zlasti za ohranitev podjetja.

Stečajni načrt sestoji iz opisnega in oblikovnega dela. Opisni del mora obveščati stranke in opisati, kateri ukrepi so bili sprejeti ali jih je še treba sprejeti po sprožitvi stečajnega postopka (člen 220 InsO). Oblikovni del določa, kako je treba z načrtom spremeniti pravice udeležencev (člen 221 InsO).

Skupščina upnikov sama sicer nima pravice predlaganja zakonov, lahko pa pooblasti upravitelja za izdelavo stečajnega načrta. Po predložitvi načrta sledi predhodni pregled s strani sodišča (člen 231 InsO). Z njim je treba preprečiti, da bi se morali udeleženci ukvarjati z nezakonitim ali neobetavnim stečajnim načrtom, s čimer bi se zavlekel stečajni postopek. Če je pregled pozitiven, sodišče načrt posreduje odboru upnikov, dolžniku, stečajnemu upravitelju in delavskemu svetu, da podajo svoje pripombe v roku, ki ga določi sodišče (člen 232 InsO). Nato določi datum obravnave in glasovanja, ki se javno objavi, ter posebej pozove stečajne upnike, ki so prijavili terjatve, upnike z ločitveno pravico, stečajnega upravitelja, dolžnika in delavski svet (člen 235 odstavek 3 InsO). Tu imajo prisotni udeleženci najprej priložnost, da podajo pripombe glede predpisov stečajnega načrta. Zatem upniki glasujejo o načrtu (členi 243 – 246 InsO). Dolžnik se mora sicer z načrtom načeloma strinjati, njegov ugovor pa se ne upošteva, kadar z načrtom ni v slabšem položaju kot brez njega in nobeden izmed stečajnih upnikov ne prejme gospodarske vrednosti, ki presega celoten znesek njegovega zahtevka (člen 247 odstavek 2 InsO). Če potrebna večina upnikov načrt sprejme, ga nazadnje potrdi stečajno sodišče (člen 248 odstavek 1 InsO).

Na vrh straniNa vrh strani

S pravnomočnostjo sodne potrditve nastopijo učinki v korist ali škodo vseh udeležencev, določeni v oblikovnem delu stečajnega načrta (člen 254 odstavek 1 str. 1 InsO). Stečajno sodišče odloči o končanju stečajnega postopka (člen 258 odstavek 1 InsO). S tem se končajo dolžnosti stečajnega upravitelja in članov odbora upnikov in dolžnik znova pridobi pravico, da prosto razpolaga s stečajno maso (člen 259 odstavek 1 InsO). Izpolnitev stečajnih terjatev, urejena v stečajnem načrtu, je po končanem stečajnem postopku naloga nekdanjega stečajnega dolžnika. V oblikovnem delu stečajnega načrta pa je lahko tudi predvideno, da izpolnjevanje nadzoruje stečajni upravitelj (člen 261 odstavek 1 str. 1 InsO).

9. Kaj je likvidacijski postopek?

Če stečajni načrt ni predložen, premoženje, ki je del stečajne mase, unovči stečajni upravitelj, s čimer se stečajna masa pretvori v denar, ki ga je mogoče razdeliti med upnike. O konkretnem načinu unovčenja odloča stečajni upravitelj po obvezni presoji, da bi dosegli čim večji izkupiček. Mogoča je prodaja podjetja dolžnika ali njegovih posameznih storitev kot celote ali razbitje podjetja in ločena prodaja posameznih postavk, ki so del premoženja.

Razdelitev izkupička s strani stečajnega upravitelja temelji na seznamu razdelitve, ki ga mora upravitelj sestaviti na podlagi stečajne preglednice (člen 175 InsO). Seznam mora vsebovati vse stečajne terjatve, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi. Izkupiček se nato sorazmerno glede na višino stečajnih terjatev razdeli med upnike.

Razdelitev se praviloma ne začne šele po končanem unovčenju stečajne mase. Takoj ko je v stečajni masi dovolj denarnih sredstev, se začne t. i. obročno izplačevanje (člen 187 odstavek 2 str. 1 InsO). Ko je unovčenje končano, sledi glavna razdelitev stečajne mase (člen 188 str. 1 InsO). Slednjo mora odobriti stečajno sodišče (člen 196 odstavek 2 InsO). Če je mogoče vse stečajne terjatve poravnati v celoti, mora stečajni upravitelj preostali presežek vrniti stečajnemu dolžniku (člen 199 str. 1 InsO).

10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka?

Ko je glavna razdelitev končana, se stečajni postopek po uradni dolžnosti zaključi. Sklep o zaključku se javno objavi. Po zaključku stečajnega postopka lahko upniki svoje preostale terjatve zoper dolžnika neomejeno uveljavljajo. Nekoliko drugače velja, če je dolžnik fizična oseba, ki je zaprosila za razbremenitev preostalih dolgov. Če je slednja odobrena, je upnikom dokončno preprečeno uveljavljanje njihovih terjatev zoper dolžnika (izjema: terjatve, navedene v členu 302 InsO). Z zaključkom stečajnega postopka dolžnik načeloma ponovno pridobi pristojnost za upravljanje in razpolaganje z dotlej v stečaju zajetim premoženjem.

V stečajnem načrtu se stečajni postopek zaključi, takoj ko je potrditev načrta pravnomočna (člen 258 I 2 InsO).

« Stečaj - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo