Stečaj - Francija

KAZALO 1. Katere so različne vrste stečajnih postopkov?  2. Kateri so pogoji za uvedbo stečajnih postopkov?  3. Katero vlogo imajo različni udeleženci?  4. Kakšni so učinki uvedbe postopka?  5. Katera so posebna pravila, povezana z določenimi kategorijami terjatev?  6. Katera so pravila o škodljivih dejanjih?  7. Kateri so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev?  8. Katera so pravila o postopkih prestrukturiranja?  9. Kaj je likvidacijski postopek?  10. Kateri so pogoji za zaključek postopka?

 

1. Katere so različne vrste stečajnih postopkov?

Če plačilno nesposobnost opredelimo kot stanje, v katerem so dolgovi višji od sredstev, tega pojma francosko pravo, ki ureja kolektivne postopke, ne pozna. Uporablja se ožji pojem ustavitve plačevanja: nezmožnost dolžnika, da svoje zapadle obveznosti poravna s svojimi razpoložljivimi sredstvi.

Preventivni postopki pred plačilno nesposobnostjo so:

• opozorilni postopek: ko revizor razkrije dejstva, ki bi lahko ogrozila nadaljnje poslovanje, o tem obvesti predsednika ali vodjo družbe. Če ne prejme zadovoljivega odgovora, zahteva, da o tem razpravlja upravni odbor, in o tej zahtevi obvesti predsednika gospodarskega sodišča. O razpravi obvesti svet delavcev. Če težave ostanejo, revizor izdela poročilo, ki je predstavljeno na naslednji generalni skupščini. Če z odločitvijo generalne skupščine nadaljnje poslovanje še vedno ni zagotovljeno, revizor znova obvesti predsednika gospodarskega sodišča;
• pooblastilo ad hoc: na zahtevo katere koli zainteresirane strani predsednik sodišča imenuje pooblaščenca ad hoc, za katerega samostojno določi cilj in trajanje njegove naloge.

Neuradni postopek reorganizacije in prestrukturiranja:

• zunajsodna poravnava: če podjetje zaide v težave ali ima potrebe, ki jih ne more pokriti s financiranjem, prilagojenim svojim zmožnostim, vendar še ni v stanju ustavitve plačevanja, lahko zaprosi za uvedbo postopka zunajsodne poravnave. Predsednik sodišča torej imenuje posrednika, katerega naloga, ki ne sme trajati več kot štiri mesece, je, da spodbudi delovanje podjetja in si prizadeva doseči dogovor z upniki. Predsednik sodišča lahko v času posrednikove naloge začasno ustavi individualne tožbe. Dolžnik ne sme poravnati predhodnih terjatev niti opraviti odsvojitve brez odobritve predsednika. Če predsednik potrdi dogovor, se med izvrševanjem dogovora individualne tožbe začasno ustavijo. Če se dogovor ne upošteva, lahko sodišče, na katerega je naknadno napotena zahteva za uvedbo prisilne uprave ali likvidacije, v nasprotju z oceno predsednika meni, da je bilo na dan uvedbe zunajsodne poravnave podjetje dejansko v stanju ustavitve plačevanja.

Uradna stečajna postopka za namene upravljanja ali likvidacije sta:

• prisilna uprava naj bi omogočila rešitev podjetja, ohranitev dejavnosti in delovnih mest ter poravnavo dolgov. Sodišče sprejme sanacijski načrt, ki vključuje bodisi nadaljnji obstoj podjetja (upniki morajo sprejeti določene roke) bodisi njegovo prodajo (podjetje in njegove glavne pogodbe se prodajo tretji osebi, ki sprejme določene obveznosti);

• sodna likvidacija se razglasi, kadar je sanacija očitno nemogoča. Dejavnost podjetja se ustavi ali proda tretji osebi po prožnejših pogojih kot v postopku sanacije.

2. Kateri so pogoji za uvedbo stečajnih postopkov?

Francosko pravo pozna dva različna pravna sistema za obravnavo položajev plačilne nesposobnosti:

Na vrh strani

1. Za trgovce, kmete ali obrtnike in vse pravne osebe (razen združenja solastnikov) se uporabljata zgoraj navedena in opisana postopka prisilne uprave in sodne likvidacije. Fizične osebe, ki opravljajo svobodni poklic, do teh postopkov niso upravičene. Postopki se uvedejo, ko je dolžnik v stanju ustavitve plačevanja, ki je opredeljena kot nezmožnost dolžnika, da svoje zapadle obveznosti poravna s svojimi razpoložljivimi sredstvi.
2. Za fizične osebe z dolgovi, ki ne izvirajo iz poslovnih dejavnosti (kar vključuje dolgove, izhajajoče iz prevzetega jamstva za podjetje): pogoji za uvedbo postopka so delovanje v dobri veri in očitna nesposobnost poravnati vse dolgove. Postopek je torej naslednji:

Oseba se obrne na upravno komisijo, ki, potem ko zbere pripombe upnikov, sestavi stanje dolgov in lahko zaprosi sodnika za začasno ustavitev postopkov. Komisija spravi stranke in predlaga načrt, ki vsebuje ukrepe za odložitev, reprogramiranje ali odpis dolgov. Če poskus sprave ne uspe, komisija priporoči nekatere od teh ukrepov za obdobje 10 let ali več, če se ukrepi nanašajo na povračilo posojil, najetih za nakup glavnega prebivališča. Če komisija ugotovi odsotnost zarubljivih sredstev ali premoženja, s katerimi bi omogočila poravnavo dela dolgov, priporoči začasno ustavitev izterljivosti dolgov. Sodnik odloča o pritožbah zoper ta priporočila.

Če lahko oseba poleg svoje dobre vere dokaže, da je njen položaj brezizhoden, kar pomeni, da je nemogoče izvesti zgoraj navedene ukrepe, lahko pri sodniku doseže uvedbo postopka za sanacijo osebnega finančnega položaja: upniki so evidentirani, premoženje je ocenjeno. Sodnik odredi sodno likvidacijo dolžnikovega osebnega premoženja. Imenuje likvidatorja, ki iztržek od sredstev razdeli med upnike glede na njihovo razvrstitev. Če ni mogoče poplačati vseh upnikov, sodnik odredi zaključek postopka zaradi nezadostnih sredstev, kar privede do izbrisa dolžnikovih dolgov iz neposlovnih dejavnosti, razen dolgov, ki se poplačajo s poroštvom.

Na vrh strani

V primeru komercialnih postopkov lahko dolžnik, upnik ali javno tožilstvo zadevo napotijo na sodišče. Sodišče lahko prevzame zadevo tudi po uradni dolžnosti.

Sodba, ki sproži postopek, je navedena v trgovinskem registru in registru podjetij ter po potrebi v seznamu obrti, v katerega so vpisani obrtniki. Poleg tega je objavljena v dveh časopisih za uradne objave.

3. Katero vlogo imajo različni udeleženci?

Pristojno sodišče za svobodne poklice (professionnels) in družbe je gospodarsko sodišče, ki ga sestavljajo izvoljeni trgovci. V nekaterih departmajih gospodarsko sodišče izjemoma ne obstaja, zato je tam pristojno okrožno sodišče, ki ga sestavljajo trije poklicni sodniki. V departmaju Alzacija-Mozela gospodarski oddelek okrožnega sodišča sestavljajo poklicni sodnik, ki predseduje, in dva izvoljena sodnika-trgovca (svetniški sistem). Za kmete je pristojno okrožno sodišče. Pri dolžnikih, ki nimajo dolgov iz poslovanja, odloča samo izvršilni sodnik, poklicni sodnik.

Sodišče preuči, ali je mogoče podjetje sanirati. Če je to mogoče, potrdi sanacijski načrt, ki je lahko bodisi načrt za nadaljnji obstoj podjetja (v tem primeru morajo upniki sprejeti določene roke plačila in podjetje nadaljuje svojo dejavnost v rokah istega dolžnika) ali načrt za prodajo podjetja (v tem primeru je podjetje prodano tretji osebi, izkupiček od prodaje pa se uporabi za poplačilo upnikov). Če sanacija podjetja ni mogoča, sodišče odredi sodno likvidacijo. V tem primeru se sredstva podjetja prodajo skupaj ali ločeno.

Na vrh strani

Uradno imenovani stečajni upravitelj, imenovan v okviru sodišča, ki uvede postopek, mora poskrbeti za hiter potek postopka in zaščito različnih interesov. Odloča zlasti o:

• ugovorih, ki izhajajo iz zahtev za premoženje, v katerih tretje strani trdijo, da so lastniki premoženja, ki ga ima dolžnik;
• pritožbah, vloženih zoper dejanja sodnih pooblaščencev;
• ugovorih zoper terjatve;
• prošnjah dolžnika ali upravitelja za pooblastilo, da izvede določena dejanja med postopkom;
• pogojih prodaje premoženja v primeru likvidacije.

Na te odločitve se je mogoče pritožiti na sodišče.

V primeru prisilne uprave:

1. Sodni upravitelj (imenovanje katerega s strani sodišča je neobvezno, razen za podjetja z več kot 50 zaposlenimi in s prometom, višjim od 3 100 000 evrov) se imenuje s seznama pooblaščenih strokovnjakov (professionnels). Ta sestavi poročilo o možnostih sanacije podjetja in, odvisno od primera, vodi podjetje ali pomaga vodji, kateremu ni bila odvzeta pravica vodenja podjetja, v obdobju od uvedbe postopka do odločitve o sanaciji ali likvidaciji. Če je odrejena prodaja podjetja, jo izvede.
2. Predstavnik upnikov, ki ga sodišče imenuje z drugega seznama strokovnjakov, obvesti upnike o uvedbi postopka, prejme njihove prijave terjatev in predlaga uradno imenovanemu stečajnemu upravitelju, da jih sprejme ali zavrne. Sam ima pravico izvajati ukrepe v skupnem interesu upnikov.
3. Revizor za izvedbo načrta je pristojen, če je sanacijski načrt potrjen, za nadzor njegovega pravilnega izvajanja, za plačilo upnikom in v primeru neizvajanja načrta za napotitev zadeve na sodišče za razveljavitev načrta.

V primeru sodne likvidacije: likvidator, imenovan z drugega seznama pooblaščenih strokovnjakov, poskrbi za odprodajo sredstev in izplača upnike.

Na vrh strani

V primeru postopka za sanacijo osebnega finančnega položaja, ki jo zahteva zasebnik: likvidator napravi seznam upnikov, sestavi bilanco dolžnikovega stanja, proda njegovo premoženje in poplača dolg upnikom.

Dolžnikove obveznosti:

V primeru prisilne uprave lahko sodišče imenuje prisilnega upravitelja. Sodišče opredeli njegovo nalogo, ki je lahko, da pomaga dolžniku ali da sam vodi podjetje. Dolžnik v zvezi s svojim premoženjem še naprej uresničuje pravice in dejanja, ki niso zajeta v nalogi upravitelja. Dejanja tekočega vodenja, ki jih izvaja sam, štejejo za veljavna glede na tretje osebe, ki sodelujejo v dobri veri. Vendar pa ne sme poravnati nobenega predhodnega dolga (razen s kompenzacijo med povezanimi obveznostmi).

Če sodišče ne imenuje upravitelja, dolžnik sam vodi svoje podjetje in pripravi osnutek sanacijskega načrta.

V primeru sodne likvidacije je dolžniku do zaključka postopka odvzeta pravica upravljanja in razpolaganja z vsem svojim premoženjem. Namesto njega njegove pravice uresničuje likvidator. Dolžnik lahko uresničuje le lastne pravice, med katerimi so nepremoženjske pravice.

V primeru postopka za sanacijo osebnega finančnega položaja je dolžniku do zaključka postopka odvzeta pravica upravljanja in razpolaganja z vsem svojim premoženjem. Namesto njega njegove pravice uresničuje likvidator.

Pravice upnikov in pravna sredstva:

Upniki morajo svoje terjatve prijaviti predstavniku upnikov. Individualne tožbe, vložene pred uvedbo postopka, so po zakonu ustavljene.

Vsak upnik se lahko pritoži na odločitev, s katero je njegova terjatev zavrnjena. Samo upnik tožnik se lahko pritoži na sodbo, ki uvede postopek ali ki zavrne uvedbo postopka.

Na vrh strani

4. Kakšni so učinki uvedbe postopka?

• Uvedba postopka privede do ustavitve individualnih tožb, ki temeljijo na terjatvah, nastalih predhodno, prepovedi plačila teh terjatev in nadaljevanja tekočih pogodb, če se upoštevajo prihajajoči roki plačila. Odpuščanja mora odobriti uradno imenovani stečajni upravitelj.
• Ob uvedbi postopka se opravi popis dolžnikovega premoženja. Lastniki premoženja, ki ga je podjetje imelo samo v posesti, ga lahko nemudoma zahtevajo nazaj.
• V primeru sanacije ima dolžnik še naprej pravico razpolagati s svojim premoženjem in ga upravljati. V primeru likvidacije dolžnikove pravice izvaja likvidator, razen pravic, ki so čisto osebne.
• Prijaviti je treba vse terjatve, razen terjatev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
• Posebni začasni ukrepi ne obstajajo, razen ukrepov iz prvega odstavka. Varnostni ukrepi, tj. varnostni rubeži in sodne varščine (hipoteke, zastavitev sredstev, delnic, vrednostnih papirjev …), pomenijo, da z zarubljenim premoženjem ni več mogoče razpolagati. Take ukrepe je treba razglasiti za nične, če jih je uvedel dolžnik po datumu ustavitve plačevanja.
• Uvedba stečajnega postopka ne vpliva na zasege pri tretjih osebah, ki dolgujejo dolžniku, ki jih odredi državna blagajna, in zasege v korist upnikov.
• Ta pravila veljajo za postopke, uvedene v zvezi s fizičnimi osebami za dolgove, ki ne izvirajo iz poslovnih dejavnosti.
• Načini objave v Franciji odločbe o uvedbi stečajnega postopka, izdane v drugi državi članici Evropske unije na podlagi člena 3(1) Uredbe z dne 22. maja 2000, še niso bili določeni v besedilu, vendar je ta objava obvezna na podlagi neposrednega učinka te uredbe. Osnutek odloka predvideva, da bo za to objavo pristojen sodnijski pisar trgovinskega registra in registra podjetij.

5. Katera so posebna pravila, povezana z določenimi kategorijami terjatev?

• Posebna pravila o stvarnih pravicah tretjih oseb: vsi upniki, imetniki stvarne pravice (tj. hipoteke ali zastave, ki podeljuje prednostno pravico do prodajne cene stvari in/ali pravico do rubeža imetja ne glede na posestnika), morajo prijaviti svojo terjatev in tožbe so ustavljene.
• Pravila o kompenzaciji: uporabljajo se, kadar si dve osebi dolgujeta druga drugi. Med njima se torej opravi kompenzacija, s katero se odpišejo medsebojni dolgovi do najnižjega zneska. Upnik lahko kompenzacijo opravi sam brez odobritve, vendar samo za povezane terjatve.
• Klavzula o lastninskem pridržku: ta klavzula, sklenjena med prodajalcem in kupcem, zaustavi prenos lastništva, dokler ni cena poravnana v celoti. Lahko se uporabi proti kolektivnemu postopku.
• Pogodbe o zaposlitvi: glej spodnjo točko 7: Zaposlenim ni treba prijaviti svojih terjatev.
• Obstaja jamstvena ustanova (Fonds national de garantie des salaires), ki izplačuje predujme na terjatve v zvezi s plačami v zelo kratkih rokih, ki se razlikujejo glede na naravo terjatve v zvezi s plačo in datum njenega nastanka (pred ali po uvedbi postopka). Za plače, zapadle pred uvedbo postopka, jamči Fonds national de garantie des salaires; ne jamči pa za plače, neizplačane v obdobju med uvedbo postopka in sprejetjem sanacijskega načrta. V primeru likvidacije so plače načeloma zajamčene samo do višine zneskov, zapadlih v dveh tednih po likvidaciji. Odpravnine so zajamčene samo, če do prekinitve pogodbe pride v dveh tednih od likvidacije ali v enem mesecu od sodbe o potrditvi sanacijskega načrta.

6. Katera so pravila o škodljivih dejanjih?

Obdobje opazovanja poteka od datuma ustavitve plačevanja do datuma uvedbe postopka. Sodišče lahko to obdobje določi na največ osemnajst mesecev.

Na vrh strani

Vsa dejanja, opravljena za plačilo v tem obdobju, se lahko razveljavijo, če je pogodbena stranka vedela za ustavitev plačevanja. Sodišče ima pooblastilo, da presodi o smotrnosti razveljavitve.

Določena dejanja, ki jih zakonodaja izčrpno navaja, je treba obvezno razveljaviti, če so bila opravljena v obdobju opazovanja, ne glede na to, ali je pogodbena stranka vedela za ustavitev plačevanja ali ne: tu gre zlasti za pogodbe, v katerih obveznosti dolžnika pomembno presegajo obveznosti druge stranke, za plačilo, opravljeno s sredstvi, ki po navadi niso sprejeta, za hipoteko za predhodni dolg in vsako brezplačno dejanje.

7. Kateri so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev?

1) Preverjanje terjatev:

Predstavnik upnikov obvesti znane upnike, da mu morajo prijaviti terjatve. Dolžnik mu mora priskrbeti seznam upnikov.

Vsi upniki, razen zaposlenih, morajo prijaviti svojo terjatev v dveh mesecih od objave sodbe o uvedbi postopka. Po izteku tega roka morajo zaprositi, da se jih oprosti izgube pravice do prijave terjatve, če dokažejo, da niso odgovorni za neizpolnitev roka.

Terjatve, ki niso bile prijavljene in ki niso bile predmet prošnje za oprostitev izgube pravice do vložitve terjatve zaradi zamude roka, se črtajo.

Predstavnik upnikov se loti prvega preverjanja terjatev in predlaga uradno imenovanemu stečajnemu upravitelju, da jih sprejme ali zavrne. Če ta namerava predlagati zavrnitev terjatve, o tem obvesti upnika. Če ta ne odgovori v tridesetih dneh, ne more več spodbijati predloga predstavnika upnikov.

Na vrh strani

Na odločitev uradno imenovanega stečajnega upravitelja se lahko pritoži vsaka zainteresirana stranka.

Terjatve v zvezi s plačami preveri in potrdi predstavnik upnikov na podlagi zbranih elementov. Zaposlene obvesti o predložitvi stanja terjatev v zvezi s plačami, ki ga lahko zainteresirani spodbijajo na delovnem sodišču v roku dveh mesecev.

2) Razvrstitev terjatev

Terjatev je prednostna, kar pomeni, da ima imetnik prednost pri plačilu, ki se lahko izvrši na celotnem dolžnikovem premoženju ali določenem delu (na primer, premičnine ali zastavljeno imetje).

Nasprotno, če je terjatev neprednostna, bo imetnik izplačan šele po upnikih s prednostnimi terjatvami. Prednostna terjatev se lahko objavi ali ne (primer absolutne prednosti zaposlenih). Načelo kolektivnih postopkov je enakost neprednostnih upnikov: če je uveden kolektivni postopek, se obravnavajo enakovredno in ne morejo več delovati individualno v konkurenci z drugimi. Prednostni upniki so nasprotno tradicionalno zaščiteni v kolektivnih postopkih.

Terjatve, ki nastanejo po sodbi o uvedbi postopka, se načeloma izplačajo pred terjatvami, nastalimi pred uvedbo postopka, tudi pred prednostnimi.

Obstaja pa več izjem:

• ne glede na rezultat postopka se sodni stroški in plače za zadnjih šestdeset dni pred uvedbo postopka plačajo pred terjatvami, nastalimi po uvedbi postopka;
• če se postopek konča z likvidacijo, se terjatve, zavarovane z jamstvom, prav tako plačajo pred terjatvami, nastalimi po uvedbi postopka.

8. Katera so pravila o postopkih prestrukturiranja?

Prestrukturiranje podjetja lahko obsega njegov nadaljnji obstoj ali njegovo prodajo.

Na vrh strani

- Nadaljnji obstoj

Načrt predvideva enotne roke plačila, ki so lahko daljši od 10 let. Načrt sprejme sodišče na predlog upravitelja. Z upniki se opravi samo posvetovanje in ne morejo spodbijati načrta. Od upnikov se ne sme zahtevati, da odpišejo dolg.

- Prodaja:

Vsaka oseba, ki ni vodja podjetja ali sorodnik vodje, lahko predloži ponudbo za prevzem.

Ponudba se lahko nanaša na celotno podjetje ali na določene veje dejavnosti. Tretje osebe se s tem ne morejo seznaniti.

Sodišče obdrži ponudbo, ki zagotavlja čim bolj trajno ohranitev delovnih mest in poplačilo upnikov. 

Če sodišče potrdi načrt za prodajo, navede obveznosti, ki jih sprejme kupec in ki se nanašajo na prihodnost dejavnosti, načine ohranitve podjetja in poravnavo obveznosti.

Načrt navaja število zaposlenih, katerih odpustitev je dovoljena, poleg zadevnih dejavnosti in poklicnih kategorij.

Pogodbe, potrebne za ohranitev dejavnosti, se prenesejo na kupca.

Ta mora plačati nakupno ceno. Načeloma ne prevzame obveznosti, razen zapadlih plačil, ki ustrezajo financiranju imetja, obremenjenega s hipoteko, vključeno v načrt. 

Sodišče lahko naknadno odloči o bistveni spremembi sredstev in ciljev načrta.

9. Kaj je likvidacijski postopek?

Kadar premoženje tvori proizvodno enoto (ki jo je sodišče lahko opredelilo kot celoto materialnih in človeških virov, ki omogočajo nadaljevanje ali nastanek gospodarske dejavnosti), je to lahko predmet splošne prodaje. Likvidator spodbudi ponudbe, v katere imajo lahko vpogled vsi zainteresirani. Uradno imenovani stečajni upravitelj izbere ponudbo, ki se zdi najresnejša in ki v najboljših okoliščinah omogoča trajno ohranitev delovnih mest in poplačilo upnikov.

Na vrh strani

Posamezna sredstva, ki ne tvorijo proizvodne enote, se prodajo na podlagi odločitve uradno imenovanega stečajnega upravitelja, ki lahko odobri sporazumno prodajo ali prodajo na dražbi.

Iztržek od prodaje sredstev razporedi likvidator. Združiti mora hipoteke, zlasti nepremičninske, katerih imetniki so nekateri upniki, s splošnimi prednostnimi plačili, povezanimi s sodnimi stroški in s Fonds national de garantie des salaires (ustanova, ki zaposlenim izplačuje predujem zneska terjatve v zvezi s plačo in ki ima pravico do povračila teh izplačil). Neprednostni upniki se izplačajo šele potem, ko je v celoti opravljeno poplačilo hipotekarnih in prednostnih upnikov.

10. Kateri so pogoji za zaključek postopka?

Postopek se zaključi, ko ni več izterljivih obveznosti ali ko nadaljevanje postopkov likvidacije postane nemogoče zaradi nezadostnih sredstev. Zadeva se lahko kadar koli napoti na sodišče in sodišče jo lahko prevzame po uradni dolžnosti. Likvidator predloži svoje račune, ki podrobno navajajo postopke odprodaje sredstev in porazdelitev iztržka. Dolžnik jih lahko spodbija.

Načeloma dolžnik, ki je fizična oseba, po sodbi o zaključku likvidacije znova pridobi polno pravno sposobnost in lahko začne vsako novo poklicno dejavnost. To ne velja, če se sodišče odloči, da mu izreče prepoved vodenja ali ukrep osebnega stečaja (za najmanj 5 let brez omejitve), ker je naredil napake pri vodenju ali zagrešil dejanja, našteta v zakonodaji, v škodo upnikov (na primer, nadaljeval posel, ki je prinašal izgubo, poneveril sredstva, uporabil škodljiva sredstva za pridobitev sredstev, izplačal upnika po ustavitvi plačevanja, ni vodil knjigovodstva).

Na vrh strani

Načeloma upniki po zaključku postopka ne morejo več tožiti dolžnika. To ne drži, če mu je sodišče izreklo prepoved vodenja ali stečajni ukrep ali če upnik dokaže goljufijo v zvezi z njim (na primer, dejstvo, da dolžnik ni obvestil likvidatorja o obstoju terjatve) ali se sklicuje na kazensko obsodbo, ki ni povezana s poklicno dejavnostjo.

Upniki lahko vedno tožijo dolžnikove poroke.

OPOMBA:

Pravo o kolektivnih postopkih bo verjetno spremenjeno, ker je vlada na Državni svet napotila pomemben osnutek, katerega glavne točke so naslednje:

• dolžnik, ki dokaže dejanske ali predvidljive težave ali se znajde v stanju ustavitve plačevanja, lahko zaprosi sodišče za imenovanje posrednika, zadolženega za dogovor z glavnimi upniki o vseh ustreznih ukrepih za zagotovitev nadaljnjega obstoja podjetja. Potrditev tega dogovora s strani sodišča prepreči njegovo poznejše spodbijanje, če je naknadno uveden postopek prisilne uprave ali likvidacije.

• Dolžnik, ki dokaže težave, ki bi lahko privedle do ustavitve plačevanja, lahko sodišče zaprosi za uvedbo zaščitnega postopka, ki potegne za seboj ustavitev individualnih tožb in sprejetje načrta za nadaljnji obstoj. Načrt za nadaljnji obstoj, ki ga sodišče lahko sprejme v okviru zaščitnega postopka ali prisilne uprave, lahko vključuje odpise dolgov, določene za nekatere kreditne ustanove ali dobavitelje, če se za to odloči večina kreditnih ustanov ali dobaviteljev in če jih sodišče sprejme.

• Prisilna uprava ne more več privesti do prodaje podjetja, saj je ta rešitev pridržana za sodno likvidacijo.

• Fizične osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, lahko uporabijo stečajne postopke.

• Jasno je, da zgoščen opis tega osnutka ne vpliva na nadaljnjo usodo osnutka pred parlamentom.

« Stečaj - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 28-06-2006