Evropska komisija > EPM > Stečaj > Finska

Zadnja sprememba: 13-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Finska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Zadnjo posodobitev besedila najdete na suomi
 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in cilji postopkov v primeru insolventnosti? 1.
2. Kateri so pogoji za začetek posamezne vrste postopkov v primeru insolventnosti? 2.
2.1. Stečaj 2.1.
2.2. Reorganizacija podjetja 2.2.
2.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 2.3.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev pri vsaki vrsti postopkov? 3.
3.1. Stečaj 3.1.
3.2. Reorganizacija podjetja 3.2.
3.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 3.3.
4. Kakšni so učinki začetka postopka? 4.
4.1. Stečaj 4.1.
4.2. Reorganizacija podjetja 4.2.
4.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 4.3.
5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere kategorije terjatev? 5.
5.1. Stečaj 5.1.
5.2. Reorganizacija podjetja 5.2.
5.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 5.3.
6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja? 6.
7. Kakšni so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev? 7.
7.1. Stečaj 7.1.
7.2. Reorganizacija podjetja 7.2.
7.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 7.3.
8. Katera pravila veljajo za postopke reorganizacije? 8.
9. Katera pravila veljajo za postopek likvidacije (unovčenje premoženja in razdelitev iztržkov od unovčenja premoženja)? 9.
10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka? 10.
10.1. Stečaj 10.1.
10.2. Reorganizacija podjetja 10.2.
10.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe 10.3.

 

1. Katere so različne vrste in cilji postopkov v primeru insolventnosti?

Insolventnost pomeni, da dolžnik trajno ne more plačati zapadlih dolgov. Postopek v primeru insolventnosti v takšnih primerih pomeni izvršilni postopek, ki se uporablja hkrati za vse dolgove dolžnika.

Na Finskem so na voljo tri vrste postopkov v primeru insolventnosti: stečaj, reorganizacija podjetja in prestrukturiranje dolgov fizične osebe. Odgovori v zvezi s stečajem temeljijo na določbah Zakona o stečaju (120/2004), ki je začel veljati 1. septembra 2004. Zakon o reorganizaciji podjetij (47/1993) in Zakon o prestrukturiranju dolgov fizične osebe (57/1993) sta začela veljati 8. februarja 1993.

Stečaj je likvidacijski postopek, namenjen unovčenju dolžnikovega premoženja in razdelitvi iztržkov od unovčenja premoženja upnikom. Reorganizacija podjetij in prestrukturiranje dolgov fizičnih oseb sta sanacijska postopka, s katerima se želi ponovno vzpostaviti finančna trdnost in omogočiti dolžnikom, da premagajo finančne težave.

Dolžnik lahko s svojimi dolžniki tudi sklene sporazum o plačilu dolgov in druge dogovore zunaj uradnega postopka v primeru insolventnosti. Pravne določbe, ki bi urejale dogovore, sklenjene na prostovoljni podlagi, ne obstajajo.

2. Kateri so pogoji za začetek posamezne vrste postopkov v primeru insolventnosti?

Splošna zahteva za začetek vseh treh vrst postopkov v primeru insolventnosti je insolventnost dolžnika.

2.1. Stečaj

Stečaj je postopek, ki se običajno uporablja, tako da lahko stečaj predlagajo fizične in pravne osebe. Uvedbo stečajnega postopka lahko predlaga dolžnik ali upnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Splošna zahteva za uvedbo stečajnega postopka je insolventnost dolžnika. Zakoni o stečaju določajo več možnih nizov okoliščin za lažje ugotavljanje, ali je oseba plačilno nesposobna; dolžnik se šteje za plačilno nesposobnega, če so njegove okoliščine enake navedenim okoliščinam, razen če kaj drugega kaže na nasprotno.

Možne okoliščine insolventnosti:

če dolžnik izjavi, da je plačilno nesposoben, in ne obstajajo nobeni posebni razlogi za zavrnitev njegove izjave;

če dolžnik zamuja s plačili;

če je po postopku za izterjavo dolgov v obdobju šest mesecev pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka jasno, da ne bo mogoče od dolžnika dobiti dovolj sredstev za poplačilo dolga v celoti; ali

če dolžnik, ki v skladu z zakonom mora ali je moral med letom neposredno pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka voditi knjigovodstvo za svojo poslovno dejavnost, ne plača ugotovljenega zapadlega neporavnanega zneska v enem tednu od prejema upnikovega zahtevka za plačilo. Upnik mora vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku treh mesecev od poteka roka za plačilo dolga, ki je naveden v zahtevku za plačilo.

Če upnik vloži predlog za uvedbo stečajnega postopka, mora znesek, ki ga zahteva upnik, temeljiti na sodni odločbi ali drugi iztožljivi pravni podlagi ali pa mora biti kako drugače dokazan. Ni treba, da dolžnik zamuja z zahtevanim plačilom. Za predloge za začetek stečajnega postopka na podlagi zahtevkov majhnih vrednosti obstajajo nekatere omejitve.

Sodišče zagotovi, da se začetek stečajnega postopka takoj objavi v uradnem listu. Objavi pa se lahko tudi v katerem koli dnevnem časopisu. Stečajni upravitelj mora upnike obvestiti o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka se med drugim vpiše tudi v register stečajnih postopkov in postopkov reorganizacije, register podjetij, zemljiško knjigo, ladijski register, register vzdrževanja ladij, register zrakoplovov, register poslovnih hipotek, register vozil in register vrednostnih papirjev.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Reorganizacija podjetja

Postopek reorganizacije se lahko začne v zvezi s podjetjem, ki izvaja kakršno koli poslovno dejavnost, ali zasebnim trgovcem. Vseeno nekatera podjetja, kot so kreditne ustanove in zavarovalnice, za katere veljata posebna ureditev in nadzor, ne spadajo na področje uporabe postopkov reorganizacije podjetij. Začetek postopka reorganizacije lahko zahteva dolžnik ali upnik. Večinoma to storijo dolžniki.

Postopek reorganizacije podjetja se lahko začne, če dolžnik ne more izvršiti plačila in če ni nobene zakonske ovire za začetek postopka. Ovira je lahko insolventnost, ki je ni mogoče odpraviti s programom reorganizacije, ali okoliščine, da premoženje dolžnika ne zadostuje za kritje stroškov, nastalih zaradi postopka. Postopek reorganizacije se lahko začne tudi, če obstaja nevarnost, da bo dolžnik plačilno nesposoben. V takšnih primerih lahko upnik zahteva začetek postopka le v posebnih okoliščinah. Razen tega se postopek reorganizacije lahko začne, če dolžnik in dva upnika skupaj zahtevajo začetek postopka. V takšnih primerih morajo skupne terjatve upnikov predstavljati najmanj eno petino znanih dolgov dolžnika.

Sodišče objavi obvestilo o sklepu za začetek postopka reorganizacije v uradnem listu. Likvidacijski upravitelj mora upnike obvestiti o začetku postopka. Začetek stečajnega postopka se med drugim vpiše tudi v register stečajnih postopkov in postopkov reorganizacije, poslovni register, zemljiško knjigo in register vrednostnih papirjev.

2.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

Prestrukturiranje dolgov lahko zahteva le fizična oseba. S postopkom prestrukturiranja dolga se lahko prestrukturirajo tudi dolgovi, povezani s poslovno dejavnostjo, ki se ne izvaja več.

Na vrh straniNa vrh strani

Za začetek postopka prestrukturiranja dolga mora biti dolžnik plačilno nesposoben in ne more primerno izboljšati svoje plačilne sposobnosti, da bi lahko poplačal svoje dolgove. Pomembni so tudi razlogi za insolventnost (vključno z boleznijo, brezposelnostjo), skupni dolgovani znesek in plačilna sposobnost dolžnika. Fizična oseba, ki opravlja poslovno dejavnost, lahko zahteva prestrukturiranje dolga, za kar pa morajo biti izpolnjene nekatere zahteve. Obstajati ne sme nobena zakonska ovira za postopek prestrukturiranja dolga (npr. dolg, ki je nastal zaradi kriminalne dejavnosti ali jasno malomarnega povečevanja dolgov).

O začetku postopka prestrukturiranja dolgov so obveščeni dolžnik in upniki. To stori sodišče, razen če sodišče te naloge ne naloži likvidacijskemu upravitelju. Sodišče mora o začetku postopka prestrukturiranja dolgov obvestiti tudi izvršilne organe, pristojne glede na kraj prebivališča dolžnika, in lokalne organe, kjer so kakršne koli nepremičnine.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev pri vsaki vrsti postopkov?

3.1. Stečaj

O uvedbi stečajnega postopka odloča sodišče. Za to je pristojno redno sodišče prve stopnje (käräjäoikeus (okrožno sodišče)). Sodišče odloča tudi o ustavitvi ali drugem predčasnem prenehanju stečajnega postopka. Sodišče imenuje stečajnega upravitelja, potrdi načrt razdelitve in rešuje spore v zvezi s terjatvami. Zoper odločitev sodišča se lahko, razen v nekaj izjemnih primerih, vloži pritožba.

Upniki sprejemajo glavne odločitve v zadevah v zvezi s stečajno maso. Najpomembnejši organ odločanja je zbor upnikov. Glasovi upnikov so ponderirani glede na znesek njihovih terjatev. Pritožba zoper sklepe upnikov se lahko vloži pri sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Stečajni upravitelj ima glavno vlogo pri upravljanju stečajnega dolžnika. Med drugim mora zastopati stečajnega dolžnika in skrbeti za njegovo redno upravljanje, pripraviti mora popis premoženja in poročilo o dolžnikovem premoženju, prejeti prijave terjatev in pripraviti predlog načrta razdelitve. Stečajni upravitelj je odgovoren tudi za skrb in prodajo premoženja v stečajni masi ter to premoženje razdeli. Oseba, imenovana za stečajnega upravitelja, mora izpolnjevati z zakonom določene zahteve v zvezi z usposobljenostjo ter mora biti neodvisna od dolžnika in upnikov.

Dolžnik mora sodelovati pri unovčenju stečajne mase. Stečajnemu upravitelju mora posredovati informacije, da lahko pripravi popis in potrdi njegovo pravilnost. Dolžnik ima pravico, da je obveščen ter da sodeluje na zboru upnikov in pove svoje stališče o zadevah, o katerih je treba odločiti.

3.2. Reorganizacija podjetja

O začetku postopka reorganizacije podjetja odloča sodišče. Sodišče imenuje tudi likvidacijskega upravitelja in, če je primerno, upniški odbor. Razen tega potrdi tudi program reorganizacije. Zadeve v zvezi z reorganizacijo podjetja obravnavajo nekatera sodišča prve stopnje. Zoper odločitev sodišča se lahko, razen v nekaj izjemnih primerih, vloži pritožba.

Likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o dolžnikovih sredstvih in dolgovih ter predlog programa reorganizacije. Razen tega nadzoruje nadaljnje delovanje dolžnikovega podjetja. Oseba, imenovana za likvidacijskega upravitelja, mora izpolnjevati z zakonom določene zahteve v zvezi z usposobljenostjo ter mora biti neodvisna od dolžnika in upnikov.

Na vrh straniNa vrh strani

Upniški odbor zastopa upnike in pomaga likvidacijskemu upravitelju kot svetovalni organ. Odbor ni imenovan, če zaradi majhnega števila upnikov to ni potrebno.

Upniki imajo pravico izraziti svoje stališče na različnih stopnjah postopka. Predlog programa reorganizacije, ki ga pripravi likvidacijski upravitelj, se predloži upnikom, ki lahko izrazijo pripombe. Če vsi upniki ne soglašajo s potrditvijo programa, glasujejo o končnem programu. Pri glasovanju so razdeljeni v skupine in program je lahko potrjen, če ga odobri večina skupin.

Dolžnik mora posredovati informacije sodišču in likvidacijskemu upravitelju ter pomagati pri izvajanju postopka reorganizacije. Dolžnik ima pravico do predložitve svojih predlogov za program reorganizacije.

3.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

O začetku postopka prestrukturiranja dolgov fizične osebe odloča sodišče. Če je potrebno, imenuje likvidacijskega upravitelja. Sodišče je pristojno tudi za potrditev programa plačevanja. Zoper odločitev sodišča se lahko, razen v nekaj izjemnih primerih, vloži pritožba.

Nalogi likvidacijskega upravitelja sta priprava predloga programa plačevanja in izvajanje drugih nalog, ki mu jih dodeli sodišče. Likvidacijski upravitelj mora na primer unovčiti premoženje dolžnika. Izpolnjevati mora z zakonom določene zahteve v zvezi z usposobljenostjo ter mora biti neodvisen od dolžnika in upnikov.

Če likvidacijski upravitelj ni imenovan, pripravi predlog programa plačevanja dolžnik sam. Dolžnik mora posredovati informacije sodišču, likvidacijskemu upravitelju in upnikom ter pomagati zagotoviti, da se postopek prestrukturiranja dolgov izvaja, kot je določeno. Dolžniku pomaga svetovalna služba za finance in dolgove pri lokalnih organih.

Na vrh straniNa vrh strani

Upniki lahko dajo pripombe o dolžnikovem predlogu in predlogu programa plačevanja.

4. Kakšni so učinki začetka postopka?

4.1. Stečaj

Vse premoženje dolžnika, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka in ki ga dobi pred zaključkom tega postopka, je vključeno v stečajno maso. Če pa je stečajni dolžnik fizična oseba, premoženje in dohodek od kapitala, ki ju prejme po začetku stečajnega postopka, nista vključena v stečajno maso.

Z začetkom stečajnega postopka stečajnemu dolžniku prenehajo pooblastila za upravljanje s premoženjem, ki gre v stečajno maso. To pooblastilo se prenese na upnike.

Med stečajnim postopkom se lahko dolžniku, v nekaterih okoliščinah, omeji osebna svoboda (npr. prepoved odhoda iz države). Prav tako je v nekaterih pogledih omejena poslovna sposobnost dolžnika. Med stečajnim postopkom ne sme na primer ustanoviti podjetja ali biti član uprave podjetja. Te omejitve so zlasti pomembne, če je dolžnik fizična oseba.

S stečajem se ne poplačajo vsi dolgovi dolžnika. Dolžnik je še naprej odgovoren za tiste dolgove, ki se ne plačajo med stečajnim postopkom. Odgovornost za dolgove je dejansko pomembna, le če je dolžnik fizična oseba, ker se stečaj običajno konča z likvidacijo pravne osebe. Vseeno ima dolžnik možnost poplačila dolgov, ki presegajo njegovo plačilno sposobnost, v skladu s postopkom za prestrukturiranje dolgov fizične osebe.

Začetek stečajnega postopka izključuje ločeno izvršitev terjatev v stečaju, kot je rubež, z nekaj izjemami, kot so zavarovane terjatve.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 lahko stečajni upravitelj zahteva, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti objavi v vsaki drugi državi članici (člen 21) in se vpiše v registre, ki jih vodijo druge države članice (člen 22). Stečajni postopki, uvedeni v drugih državah članicah, se objavijo na Finskem v uradnem listu na zahtevo likvidacijskega upravitelja. Za objavo je odgovoren Oikeusrekisterikeskus (Center za sodne registre – www.oikeus.fi/oikeusrekisterikeskus/ English - suomi - svenska).

Na Finskem se stečajni postopki, ki so se začeli v drugi državi članici, vpišejo na zahtevo likvidacijskega upravitelja tudi v zemljiško knjigo, register podjetij, register poslovnih hipotek, ladijski register, register vzdrževanja ladij, register zrakoplovov, register vozil in register vrednostnih papirjev. Vpis opravi sodni tajnik za ustrezni register.

Vloga za vpis v zemljiško knjigo se vloži pri okrožnem sodišču, ki je krajevno pristojno za območje, kjer je nepremičnina (www.oikeus.fi/ suomi).

Vpis v register podjetij in register poslovnih hipotek opravi Nacionalni odbor za patente in registracijo (www.prh.fi/ English - suomi - svenska).

Na vrh straniNa vrh strani

Vpis v ladijski register in register vzdrževanja ladij opravi Pomorska uprava Finske (www.fma.fi/palvelut/alusrekisteri/ English - suomi - svenska).

Vpis v register zrakoplovov opravi Uprava za civilno letalstvo (www.ilmailulaitos.fi/ilma_alusrekisteri/ English - suomi - svenska).

Vpis v register vozil opravi Uprava za vozila Finske (www.ake.fi/ English - suomi - svenska).

Vpis v register vrednostnih papirjev opravi Centralni register vrednostnih papirjev, d. d.

Na vrh straniNa vrh strani

(www.apk.fi/ English - suomi).

Zakon ne zahteva objave in vpisa v register, če je kraj poslovanja dolžnika na Finskem.

4.2. Reorganizacija podjetja

Dolžnik, v zvezi s katerim poteka postopek reorganizacije podjetja, ne more predlagati stečajnega postopka. Sodišče, ki obravnava predlog, lahko izvaja začasno prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja tudi pred začetkom postopka.

Prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja velja med postopkom reorganizacije podjetja. Prepoved zajema vse dolgove, ki so nastali pred začetkom postopka, vključno z zavarovanimi dolgovi.

Med postopkom reorganizacije dolžnik ne izgubi pooblastil za upravljanje s premoženjem. Podjetje še naprej deluje, le da pod nadzorom likvidacijskega upravitelja. Dolžniku pa mora nekatere dejavnosti odobriti likvidacijski upravitelj.

Med postopkom reorganizacije je potrjen program reorganizacije dolžnika; v njem so lahko predvideni različni ukrepi za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti dolžnikovih dejavnosti. Ti lahko vključujejo prestrukturiranje dolgov, ki je lahko v tesni povezavi s pogoji v zvezi z dolgovi, vključno z zavarovanimi dolgovi, ki so nastali pred začetkom postopka. Ukrepi lahko zajemajo tudi prenos, delovanje, upravljanje, organizacijo, osebje ali kapital podjetja. Če dolžnik izpolni plačilne obveznosti v skladu s potrjenim programom reorganizacije, je oproščen obveznosti, da izplača znesek dolga, ki presega znesek, potrjen v programu.

Na vrh straniNa vrh strani

V zvezi z objavo postopka reorganizacije na Finskem in vpisom postopka reorganizacije, uvedenega v drugih državah članicah Evropske unije, v registre, ki se vodijo na Finskem, glejte točki 2.2 in 4.1.

4.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

Dolžnik, v zvezi s katerim poteka postopek prestrukturiranja dolgov, ne more predlagati stečajnega postopka. Sodišče lahko izvaja začasno prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja tudi pred začetkom postopka.

Prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja velja med postopkom prestrukturiranja dolgov fizične osebe. Prepoved zajema vse dolgove, ki so nastali pred začetkom postopka, vključno z zavarovanimi dolgovi.

Program plačevanja, ki je prilagojen plačilni sposobnosti dolžnika, je potrjen kot del postopka prestrukturiranja dolgov. Program plačevanja velja za določeno obdobje, običajno pet let. Zajema vse dolgove, ki so nastali pred začetkom postopka, vključno z zavarovanimi dolgovi. Če dolžnik izpolni plačilne obveznosti, potrjene v programu plačevanja, je oproščen plačila ostalih dolgov.

V postopku prestrukturiranja dolgov se unovči premoženje dolžnika, ki ni življenjsko potrebno. V nekaterih okoliščinah lahko dolžnik obdrži bivališče, katerega lastnik je.

5. Katera so posebna pravila, ki veljajo za nekatere kategorije terjatev?

5.1. Stečaj

Stečaj bistveno ne vpliva na pravico upnika, ki ima zavarovano terjatev, do unovčenja zavarovanih terjatev. Vseeno ima stečajni dolžnik pravico, da prepove prodajo zavarovanega premoženja (npr. nepremičnin) za določen čas, če je to potrebno, da se zaščitijo interesi stečajne mase. V nekaterih okoliščinah pa ima stečajni dolžnik pravico do prodaje zavarovanega premoženja z dovoljenjem sodišča. Upnik, ki ima zavarovane terjatve, mora o zavarovani terjatvi obvestiti stečajnega upravitelja. Namen tega je olajšati likvidacijo stečajnega dolžnika. Premično premoženje dolžnikovega podjetja je lahko predmet poslovne hipoteke. Poslovna hipoteka ustvari posebne prednostne pravice v zvezi s prejemom plačil. Petdeset odstotkov vrednosti sredstev, obremenjenih s hipoteko, se plača glede na upnikovo terjatev. Končne terjatve so neprednostne, ne glede na to, ali je bilo registrirano kakršno koli poslovno hipotekarno posojilo, ki je zavarovano s takšnim premoženjem.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je dolžnik pridobil sredstva pod določenimi pogoji, so ti pogoji, v nekaterih okoliščinah, zavezujoči tudi za stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik, ali zanj upniki, ima pravico, da postane stranka sporazuma namesto dolžnika, in tako še naprej upravlja s premoženjem.

Upnik ima pravico do pobota zneska, ki ga terja od dolžnika, z obveznostmi do dolžnika na začetku stečajnega postopka. Pravica kreditne ustanove do pobota je omejena, če ima dolžnik pri kreditni ustanovi račun, ki se lahko uporablja za plačilni promet. Sicer pa je pravica do pobota omejena, zlasti da se prepreči njena zloraba.

Zaposleni v dolžnikovem podjetju so ob začetku stečajnega postopka običajno odpuščeni. Stečajni upravitelj mora določiti zneske, ki se dolgujejo zaposlenim, in obseg, v katerem je takšne zneske mogoče plačati v obliki zajamčenega plačila.

5.2. Reorganizacija podjetja

Podjetje, ki je predmet reorganizacije, še naprej posluje. Začetek postopka reorganizacije nima nobenega učinka na obveznosti, ki jih je že prevzel dolžnik, razen če zakon ne določa drugače.

Da se zagotovi uspešen postopek, reorganizacija učinkuje tudi na status upnikov, ki imajo zavarovane terjatve. Prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja se uporablja tudi za upnike, ki imajo zavarovane terjatve. Program reorganizacije lahko učinkuje, z nekaterimi omejitvami, tudi na pogoje zavarovanih dolgov.

Upnik nima (z nekaterimi izjemami) pravice do pobota v postopku reorganizacije.

Ureditev v zvezi z osebjem je morda treba izvesti kot ukrep reorganizacije.

Na vrh straniNa vrh strani

5.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

Z nekaterimi omejitvami se zavarovani dolgovi lahko prestrukturirajo v postopku prestrukturiranja dolgov. Prepoved plačevanja, zbiranja in izvrševanja se uporablja tudi za zavarovane dolgove.

6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja?

Zakon o vračanju premoženja v stečajno maso, ki je začel veljati leta 1992, obravnava izpodbijanje pravnih poslov. Pravni posel se lahko izpodbija v stečajnem postopku in tudi v postopku reorganizacije podjetja ali prestrukturiranja dolgov fizične osebe.

Pri vračanju v stečajno maso se pravni posel, ki je sam po sebi zakonit in ki ga je opravil dolžnik pred stečajnim postopkom, razveljavi. Pravila vračanja v stečajno maso se zato razlikujejo od institutov civilnega prava, po katerih se lahko pravni posel šteje za ničnega ali se razglasi za neveljavnega.

Razlogi za vračanje v stečajno maso so lahko subjektivni ali objektivni. Subjektivni razlogi za izterjavo so, če se je dolžnik neprimerno vedel do upnikov in če je nasprotna stranka pri pravnem poslu delovala v slabi veri. Ti razlogi se lahko uporabljajo za vse vrste pravnih poslov.

Objektivni razlogi so lahko način za razveljavitev pravnih poslov, ki so običajno neprimerni in škodljivi za upnike. Zato ni treba dokazati namena goljufije. Objektivni razlogi se uporabljajo za nekatere pravne posle, kot so poplačilo dolga in polog zavarovanja med obdobjem vračanja v stečajno maso, ki je običajno tri mesece pred določenim datumom. Določeni datum v stečajnem postopku je na primer datum vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pri sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kakšni so pogoji za prijavo in sprejetje terjatev?

7.1. Stečaj

V stečajnem postopku lahko upnik, katerega terjatev je nastala pred začetkom stečajnega postopka (terjatev v stečaju), prejme poplačilo. Upnik mora prijaviti svojo terjatev. Vseeno terjatve ni treba prijaviti, če stečajni upravitelj meni, da je terjatev v stečaju jasna tudi brez prijave.

Terjatve morajo biti prijavljene v pisni obliki. V izjavi, s katero se prijavijo terjatve, je treba navesti med drugim znesek in pravni temelj terjatve ter prednostni status, ki se zahteva za terjatev, in pravne temelje, zaradi katerih se zahteva takšen status. Navesti je treba dokument, ki je podlaga za prednostno terjatev upnika, če dokument ni poslan stečajnemu upravitelju.

Upnik mora izjavo, s katero prijavi svoje terjatve, poslati stečajnemu upravitelju najpozneje na datum za prijavo terjatev. Datum za prijavo terjatev določi stečajni upravitelj, ki poskrbi tudi za objavo obvestila v zvezi s prijavo in obvesti upnike o prijavi terjatev. Upnik lahko prijavi terjatve tudi po datumu za prijavo terjatev, vendar mora v takšnem primeru plačati pristojbino za pozno prijavo v stečajno maso.

Stečajni upravitelj preuči prijavljene terjatve in pripravi predlog za delitev premoženja iz stečajne mase med upnike (predlog načrta razdelitve). Sodišče predlog načrta potrdi. Nesporne prijavljene terjatve se v stečajnem postopku obravnavajo kot sprejete.

Upniki prejmejo plačilo iz sredstev dolžnika v skladu z Zakonom o ureditvi za plačilo upnikov. Terjatve večinoma niso prednostne. Če so prednostne, so to zlasti zavarovane terjatve, terjatve, ki so nastale v zvezi z reorganizacijo podjetja, in vzdrževalnina. Sicer se sredstva dolžnika razdelijo sorazmerno v skladu z zneskom terjatev.

Na vrh straniNa vrh strani

7.2. Reorganizacija podjetja

Reorganizacija podjetja zajema vse dolgove, ki so nastali pred začetkom postopka. Likvidacijski upravitelj mora določiti upnike dolžnika in njegove dolgove. Upniki lahko do določenega datuma predložijo popravke v zvezi s terjatvijo. Upniki prejmejo plačilo v skladu s programom reorganizacije, ki ga potrdi sodišče.

Potrditev programa reorganizacije pomeni, z nekaterimi izjemami, odpis dolgov, ki so ostali neznani v postopku reorganizacije.

7.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

Prestrukturiranje dolgov zajema vse dolgove, ki so nastali pred začetkom postopka. Dolžnik mora objaviti vse svoje dolgove. Ne obstaja pa nobena zahteva za prijavo terjatev. Dolžnik ali likvidacijski upravitelj pripravi predlog programa plačevanja. Upniki lahko dajo pripombe o predlogu programa plačevanja. Upnik izvrši plačila upnikom v skladu s programom plačevanja, ki ga je potrdilo sodišče.

8. Katera pravila veljajo za postopke reorganizacije?

Glejte odgovore pod točkami 3.2, 3.3, 4.2, 4.3, 5.2, 5.3, 7.2. in 7.3.

9. Katera pravila veljajo za postopek likvidacije (unovčenje premoženja in razdelitev iztržkov od unovčenja premoženja)?

V stečajnem postopku se premoženje v stečajni masi unovči na način, ki je najbolj ugoden za stečajnega dolžnika, tako da so iztržki od unovčenja premoženja kar najvišji. Način prodaje ni predviden; namesto tega ga morajo določiti upniki stečajnega dolžnika. Obstajajo pa posebne določbe v zvezi z zavarovanim premoženjem (glejte točko 5.1). Če je prišlo do likvidacije stečajnega dolžnika in je bilo njegovo premoženje unovčeno, se iztržek takoj razdeli med upnike v skladu z načrtom razdelitve, ki ga potrdi sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka?

10.1. Stečaj

Ob likvidaciji stečajnega dolžnika in unovčenju njegovega premoženja stečajni upravitelj pripravi končni računovodski izkaz. Stečajni postopek se šteje kot zaključen, ko upniki potrdijo končni računovodski izkaz.

Stečajni postopek se lahko zaključi tudi z odločbo sodišča o ustavitvi postopka, če premoženje v stečajni masi ne zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka ali če je postopek na kakšen drug način neustrezen. Vseeno stečajnega postopka ni mogoče ustaviti, če stečajni postopek poteka kot likvidacijski postopek, ki ga vodi javni sektor. Sodišče lahko na predlog odvetnika v stečajnem postopku odloči, da stečajni postopek poteka kot likvidacijski postopek, ki ga vodi javni sektor. Razlogi za takšen postopek so lahko povezani z dolžnikom ali neznatnostjo stečajnega premoženja. Stroški likvidacijskega postopka, ki ga vodi javni sektor, se krijejo iz javnih sredstev, če premoženje v stečajni masi ne zadostuje za njihovo kritje.

Stečajni postopek se lahko zaključi tudi s „prisilno poravnavo“, pri čemer dolžnik in upniki sklenejo sporazum o plačilu dolgov.

Stečajni postopek se lahko zaključi zaradi utemeljenega razloga v osmih dneh od začetka postopka.

Kot posledica stečaja je poslovna sposobnost dolžnika omejena (glejte točko 4.1), dokler dolžnik ne potrdi popisa premoženja, za največ štiri mesece od začetka stečajnega postopka. Po tem obdobju lahko dolžnik na primer začne novo poslovno dejavnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Malomarno ravnanje, ki je povezano z dejavnostjo, katere posledica je stečajni postopek zoper dolžnika, je lahko kaznivo dejanje (na primer kazniva dejanja na področju knjigovodstva, goljufiva dejavnost). Dolžnik ali njegov zastopnik je lahko storil kaznivo dejanje tudi med stečajnim postopkom (npr. goljufija s strani dolžnika). Razen tega se lahko zoper dolžnika ali njegovega zastopnika izda odredba o prepovedi opravljanja poslovne dejavnosti. Za takšno prepoved mora biti izpolnjena zahteva, da zadevna oseba bistveno ni izpolnila z zakonom določenih obveznosti o opravljanju poslovnih dejavnosti ali je v okviru poslovne dejavnosti izvajala kazniva dejanja, ki jih ni mogoče šteti za lažja. Prepoved opravljanja poslovne dejavnosti traja določen čas (tri do sedem let) in se vpiše v javni register. Oseba, zoper katero je bila izdana prepoved opravljanja poslovne dejavnosti, ne sme med drugim opravljati, za svoj račun ali prek posrednika, poslovne dejavnosti, za katero je treba voditi knjigovodstvo, in ne sme ustanoviti ali voditi podjetja.

10.2. Reorganizacija podjetja

Program reorganizacije velja, dokler niso izpolnjene v njem določene obveznosti. Ustavi se lahko z odločbo sodišča, če dolžnik ne izpolnjuje programa in če je takšna neizpolnitev neznatna. Program reorganizacije se ustavi tudi, če dolžnik razglasi stečaj pred zaključkom programa. Sodišče lahko ustavi tudi ureditev dolga v zvezi s posameznim upnikom iz programa, če na primer dolžnik bistveno ni izpolnil svojih plačilnih obveznosti v zvezi s tem upnikom.

10.3. Prestrukturiranje dolgov fizične osebe

Dolžnik je oproščen slednjega dela svojih dolgov, če so bile izpolnjene obveznosti iz programa plačevanja. Vseeno se program plačevanja lahko ustavi z odločbo sodišča, če dolžnik bistveno ne ravna v skladu s programom zaradi nesprejemljivega razloga in če ne izpolnjuje obveznosti do sodelovanja. Program se ustavi tudi, če dolžnik razglasi stečaj ali umre med izvajanjem programa plačevanja. Ustavitev programa pomeni, da začnejo ponovno veljati prvotni pogoji upnikov.

« Stečaj - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo