Evropska komisija > EPM > Stečaj > Anglija & Wales

Zadnja sprememba: 06-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Anglija & Wales

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so vrste in cilji postopka v primeru plačilne nesposobnosti? 1.
2. Kakšni so pogoji za začetek različnih postopkov v primeru plačilne nesposobnosti? 2.
3. Kakšno vlogo imajo udeleženci v različnih postopkih v primeru plačilne nesposobnosti? 3.
4. Kakšne učinke ima začetek postopka v primeru plačilne nesposobnosti? 4.
5. Katera posebna pravila se nanašajo na določene kategorije terjatev? 5.
6. Katera pravila se nanašajo na škodljiva dejanja? 6.
7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznanje terjatev? 7.
8. Katera pravila se nanašajo na sanacijski postopek? 8.
9. Katera pravila se nanašajo na likvidacijski postopek? 9.
10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka? 10.

 

1. Katere so vrste in cilji postopka v primeru plačilne nesposobnosti?

Plačilno nesposobnost lahko na splošno definiramo kot nezmožnost plačati vse dolgove zaradi nezadostnih sredstev ali nezmožnost plačati dolgove, ko ti zapadejo.

Postopek „pred plačilno nesposobnostjo“

Podjetja in posamezniki lahko sklenejo uradni dogovor s svojimi upniki, da ti sprejmejo nižji znesek, kot jim ga dolgujejo; takšni dogovori so obvezujoči za vse upnike, ki so o njih obveščeni.

Podjetja in posamezniki lahko sklenejo neuradni dogovor s svojimi upniki, da ti sprejmejo nižji znesek, kot jim ga dolgujejo; takšni dogovori niso obvezujoči.

Postopek v primeru plačilne nesposobnosti podjetja
Upravljanje

Postopek za rešitev podjetja ali dosego boljšega rezultata za upnike, kot bi ga lahko dosegli pri likvidaciji. Prisilni upravitelj mora v celoti delovati v interesu upnikov.

Prisilna uprava

Izvajalec v primeru plačilne nesposobnosti, ki ga imenuje imetnik jamstva v okviru pravice do obremenitve osnovnih sredstev družbe, ki zajema obremenitev vseh ali večine osnovnih sredstev. Obremenitev osnovnih sredstev je obremenitev, ki imetniku ne daje neposredne pravice nad sredstvi, ki jih obremenitev zajema. Podjetje lahko prosto upravlja z obremenjenimi sredstvi dokler obremenitev ni določena. Vloga prisilnega upravitelja je prodati osnovna sredstva v imenu imetnika in je odgovoren samo imetniku obremenitve osnovnih sredstev, ki ga je imenoval.

Likvidacija

Likvidacija vključuje prodajo in razdelitev osnovnih sredstev in običajno zaprtje podjetja. Obstajajo tri vrste likvidacije:

back

Na vrh straniNa vrh strani

  • Prisilna – sodišče izda sklep o likvidaciji, običajno na podlagi vloge upnika
  • Prostovoljna likvidacija v korist upnikov – ko je podjetje plačilno nesposobno in se odloči za likvidacijo
  • Prostovoljna načrtovana likvidacija (član) – ko je podjetje plačilno sposobno in se odloči za likvidacijo
Postopek v primeru plačilne nesposobnosti posameznika
Stečaj

Stečaj vključuje prodajo in razdelitev osnovnih sredstev posameznika in običajno zaprtje morebitnega podjetja. Stečaj posameznika razglasi sodišče po tem, ko je upnik ali posameznik sam vložil vlogo.

2. Kakšni so pogoji za začetek različnih postopkov v primeru plačilne nesposobnosti?

Postopek v primeru plačilne nesposobnosti podjetja
Upravljanje

Podjetje mora biti nezmožno ali pa mora obstajati verjetnost, da bo nezmožno plačati svoje dolgove, kot je to določeno z oddelkom 123 Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986. V primeru imetnika omejitvene obremenitve osnovnih sredstev je edini pogoj, da je obremenitev izvršljiva.

Vlogo za sodni sklep o upravljanju lahko vložijo:

  • podjetje,
  • direktorji,
  • eden ali več upnikov podjetja,
  • izvršni direktor na nižjem sodišču,
  • več zgoraj navedenih oseb skupaj,
  • nadzornik prostovoljnega sporazuma, ki ga sprejme podjetje, in
  • likvidator podjetja.

Prisilnega upravitelja lahko imenuje imetnik omejitvene obremenitve osnovnih sredstev in podjetje ali direktorji in o tem obvestijo sodišče.

Ko je prisilni upravitelj imenovan, mora javnost na različne načine obvestiti o svojem imenovanju, vključno z oglasom v najustreznejšem časopisu in Uradnem listu Londona, obvestilo o imenovanju pa poslati tudi uradniku, ki je odgovoren za vpisovanje podjetij v sodni register (register družb) (registrator) in vsem znanim upnikom.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Prisilna uprava

Obremenitev osnovnih sredstev podjetja, s katero razpolaga imenovani, mora biti izvršljiva.

Pogoje za imenovanje prisilnega upravitelja ureja jamstvena dokumentacija. Jamstveni dokument je vsak dokument, ki upniku jamči za osnovna sredstva podjetja ali posameznika. Jamstvo je lahko fiksno (za določena osnovna sredstva) ali v primeru podjetja spremenljivo, kot je to opisano v vprašanju 1.

Ko je prisilni upravitelj imenovan, mora javnost na različne načine obvestiti o svojem imenovanju, vključno z oglasom v najustreznejšem časopisu in Uradnem listu Londona, obvestilo o imenovanju pa poslati vsem znanim upnikom.

Likvidacija
  • Prisilna

Okoliščine, v katerih lahko sodišče likvidira podjetje, so določene z oddelkom 122 Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986; večina podjetij, ki so likvidirana, ne more plačati svojih dolgov, kot je določeno z oddelkom 123 tega zakona.

Kopijo sodnega sklepa je treba poslati na register družb in obvestilo o izdaji sklepa objaviti v ustreznem časopisu in Uradnem listu Londona.

Ko je izvajalec v primeru plačilne nesposobnosti imenovan kot likvidator na mesto uradnega stečajnega upravitelja, je treba kopijo potrdila o imenovanju vložiti na sodišče. Ko je prisilni upravitelj imenovan, mora javnost na različne načine obvestiti o svojem imenovanju, odvisno od načina imenovanja, vključno z oglasom v najustreznejšem časopisu in Uradnem listu Londona, obvestilo o imenovanju pa poslati tudi registru družb in vsem znanim upnikom.

  • Prostovoljna

Okoliščine za prostovoljno likvidacijo podjetja določa oddelek 84 Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

back

Na vrh straniNa vrh strani

  • Upniki

Podjetje se bo odločilo za prostovoljno likvidacijo v korist upnikom z izrednim sklepom o tem, da ne more nadaljevati svojega poslovanja zaradi svojih obveznosti in da je podjetje priporočljivo likvidirati.

V roku 14 dni od sklepa mora podjetje objaviti podrobnosti v Uradnem listu Londona.

Podjetje mora sklicati sestanek upnikov, ki mora biti v roku 14 dni od datuma sklepa, na katerem se preuči imenovanje likvidatorja.

Ko je likvidator imenovan, mora o svojem imenovanju obvestiti z oglasom v najbolj ustreznem časopisu in Uradnem listu Londona, obvestilo o imenovanju pa poslati tudi uradniku, ki je odgovoren za vpisovanje podjetij v sodni register.

  • Člani

Razlika med prostovoljno likvidacijo, ki jo predlagajo upniki in med prostovoljno likvidacijo, ki jo predlagajo člani, je v tem, da mora biti pri slednji podjetje plačilno sposobno.

V roku 14 dni od sklepa mora podjetje objaviti podrobnosti v Uradnem listu Londona.

Ko je likvidator imenovan, mora javnost o svojem imenovanju obvestiti z oglasom v najustreznejšem časopisu in Uradnem listu Londona, obvestilo o imenovanju pa poslati na register družb in vsem znanim upnikom.

Postopek v primeru plačilne nesposobnosti posameznika
Stečaj

Sodišče lahko odredi stečaj posameznika, če ta ne more plačati svojih dolgov.

Obvestilo o stečaju je treba poslati vodji sodnega registra in ustreznemu časopisu ter Uradnemu listu Londona.

Ko je izvajalec v primeru plačilne nesposobnosti imenovan kot upravitelj na mesto uradnega stečajnega upravitelja, je treba kopijo potrdila o imenovanju vložiti na sodišče. Ko je upravitelj imenovan, mora javnost na različne načine obvestiti o svojem imenovanju, odvisno od načina imenovanja, vključno z oglasom v najustreznejšem časopisu, obvestilo o imenovanju pa poslati tudi vsem znanim upnikom.

back

Na vrh straniNa vrh strani

3. Kakšno vlogo imajo udeleženci v različnih postopkih v primeru plačilne nesposobnosti?

Sodišče

Vloga in funkcija sodišča je odvisna od vrste postopka.

Upravljanje

Upravljanje je sodni postopek, kjer je prisilni upravitelj sodni uradnik. Sodišče lahko nadzoruje dejanja prisilnega upravitelja in upniki se lahko obrnejo na sodišče, če so mnenja, da prisilni upravitelj deluje, ali namerava delovati na način, ki je škodljiv za interese upnikov.

Prisilna uprava

Ta postopek ne temelji na sodni podlagi.

Likvidacija
Prisilna

Je sodni postopek, kjer sodišče odredi prisilno likvidacijo podjetja. Likvidator lahko sodišče zaprosi za navodila.

Prostovoljna

Je postopek, ki nima sodne podlage, vendar se lahko sodišču predložijo vloge za zamenjavo likvidatorja ali vloge v primeru sporov.

Postopek v primeru plačilne nesposobnosti posameznika
Stečaj

Stečaj je sodni postopek, kjer sodišče s sklepom razglasi stečaj posameznika. Upravitelj lahko zaprosi sodišče za navodila.

Izvajalci v primeru plačilne nesposobnosti

Če želi posameznik biti nosilec funkcije v postopku plačilne nesposobnosti, mora biti izvajalec v primeru plačilne nesposobnosti, ki ga je pooblastila država, ali eden izmed sedmih priznanih strokovnih organov.

Pooblastila nosilcev funkcije v upravljanju, likvidacijah in stečajih so določena z Zakonom o plačilni nesposobnosti iz leta 1986; poleg tega morajo izvajalci v primeru plačilne nesposobnosti delovati v skladu z najboljšo prakso in etičnimi smernicami.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Pooblastila prisilnega upravitelja so določena z ustrezno jamstveno dokumentacijo.

Upniki

V postopkih upravljanja, likvidacijah in stečajih je treba upoštevati interese vseh upnikov. V postopku prisilne uprave je dolžnost nosilca funkcije predvsem delovati v interesu imetnika obremenitve osnovnih sredstev.

Direktorji

V vseh vrstah postopkov v primeru plačilne nesposobnosti imajo direktorji zakonsko dolžnost, da sodelujejo in zagotovijo informacije ustreznim nosilcem funkcije in v postopkih prisilne likvidacije sodelujejo in zagotovijo informacije uradnim stečajnim upraviteljem.

Osebe v stečaju

Oseba v stečaju ima zakonsko dolžnost, da sodeluje in zagotovi informacije uradnemu stečajnemu upravitelju in upravitelju.

Pritožbe

Pritožbe v postopku v primeru plačilne nesposobnosti so določene s pravili 7.47 do 7.50 Pravilnika o plačilni nesposobnosti iz leta 1986. Čeprav se pravilo 7.47 nanaša na likvidacijo, so sodišča odločila, da pravilo ureja tudi postopek upravljanja.

4. Kakšne učinke ima začetek postopka v primeru plačilne nesposobnosti?

Osnovna sredstva so vsa sredstva, ki jih ima podjetje ali dolžnik, ki se lahko uporabijo za plačilo dolgov.

Plačilna nesposobnost podjetja

Podjetje obdrži lastništvo na osnovnimi sredstvi, potem ko sproži postopek v primeru plačilne nesposobnosti.

Plačilna nesposobnost posameznika

Lastništvo nad osnovnimi sredstvi osebe v stečaju se samodejno prenese na upravitelja.

Terjatve

Kategorije terjatev, ki jih lahko predloži upnik:

  • Zavarovane terjatve, s fiksno ali spremenljivo obremenitvijo osnovnih sredstev (v podjetjih);
  • Prednostne terjatve, od 15. septembra 2003 se te terjatve nanašajo predvsem na denar, ki ga podjetje dolguje delavcem;
  • Nezavarovane terjatve.
Moratorij itd.

Ko podjetje začne postopek ali predlaga začetek upravljanja, nastopi moratorij, ki med drugim upnikom prepreči ukrepanje proti podjetju.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Ko je izdan sklep o likvidaciji podjetja, ne more potekati ali se začeti nobeno dejanje ali postopek proti podjetju ali proti osnovnim sredstvom, razen če to dovoli sodišče.

Ko je izdan sklep o stečaju ali predložena vloga, lahko sodišče ustavi vse pravne spore proti posamezniku.

Člena 21 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000

V Angliji in Walesu ni uzakonjena zakonodaja, ki bi predvidevala ta dva člena. V primeru, ko likvidator zaprosi za uporabo, je treba upoštevati običajne postopke iz Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in Pravilnika o plačilni nesposobnosti.

5. Katera posebna pravila se nanašajo na določene kategorije terjatev?

Pravice

Imetniki fiksnega jamstva nad osnovnimi sredstvi podjetja ali posameznika imajo pravico začeti sodni postopek za osnovna sredstva pred ostalimi upniki.

Pobot

Zakonodaja za plačilno nesposobnost pobot obravnava v primeru poslovanja med tretjimi strankami in podjetjem ali posameznikom pred upravljanjem, likvidacijo ali stečajem.

Pridržek lastninske pravice

Upniki, ki so blago dostavili po pogodbi s členom o pridržku lastninske pravice, imajo v določenih okoliščinah pravico od nosilca funkcije v primeru plačilne nesposobnosti to blago pridobiti nazaj.

Pogodbe o zaposlitvi

Učinek postopka v primeru plačilne nesposobnosti na zaposlene je odvisen od vrste postopka. Na primer, v postopku upravljanja ali prisilne uprave ima nosilec funkcije 14 dni časa, da se odloči, ali bo obdržal vse ali sploh koga od zaposlenih. Nasprotno pa v prisilni likvidaciji pogodbe o zaposlitvi zaposlenim samodejno prenehajo, ko sodišče izda sklep.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Dolgovi zaposlenim so prednostni in se jim plačajo prej kot imetnikom obremenitve osnovnih sredstev in rednim nezavarovanim upnikom.

Prednost upnikov

Na splošno so upniki plačani po naslednjem vrstnem redu:

  • imetniki fiksne obremenitve osnovnih sredstev,
  • prednostni upniki, od 15. septembra 2003 se to nanaša predvsem na denar, ki ga podjetje dolguje delavcem,
  • imetniki spremenljive obremenitve osnovnih sredstev,
  • nezavarovani upniki.

6. Katera pravila se nanašajo na škodljiva dejanja?

Obstaja več določb, ki se nanašajo na upravljanje, likvidacije in stečaje, v skladu s katerimi lahko nosilec funkcije na sodišču zahteva povračilo denarja v dobro upnikov. Glavne določbe so:

Pod realno vrednostjo sklenjene kupčije
Upravljanje in likvidacija

Če ima nosilec funkcije dokaz, da je bil izvršen prenos katerega koli osnovnega sredstva brez plačila ali po znatno nižji ceni kot je dejanska vrednost, potem se lahko na sodišče vloži vloga za sklep, ki vzpostavlja stanje na točko, kot bi bilo, če zadevni prenos ne bi bil izvršen.

Ta določba velja v primeru, ko je bil prenos izvršen v roku dveh let od ustreznega datuma, ki je začetek likvidacije, ali od datuma vložitve vloge za upravljanje ali obvestila o nameri o imenovanju na sodišče; in če ni bilo vloženo obvestilo o nameri o imenovanju, od datuma začetka upravljanja podjetja.

Zajeta so tudi nakazila v vmesnem obdobju med vložitvijo dokumentov na sodišče in začetkom upravljanja ali likvidacije podjetja.

Stečaj

Če ima nosilec funkcije dokaze, da je prišlo do prenosa osnovnih sredstev podjetja, pod naslednjimi pogoji: brez plačila, po znatno nižji ceni, kot je vrednost, ali zaradi zakonske zveze, se lahko na sodišče vloži vloga za sklep, ki vzpostavlja stanje na točko, kot bi bilo, če zadevni prenos ne bi bil izvršen.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Ta določba velja v primeru, ko je bil prenos izvršen v roku petih let od datuma vloge, na podlagi katere je bil izdan sklep o stečaju.

Prednostno obravnavanje
Upravljanje in likvidacije

Če ima upravitelj dokaze, da je tretja stranka, upnik ali porok za dolg v boljšem položaju, kot bi bil, če do prenosa ne bi prišlo, se lahko na sodišče vloži vloga za sklep, ki vzpostavlja stanje na točko, kot bi bilo, če podjetje ne bi prednostno izbiralo.

Ta določba velja v primeru, ko je bilo prednostno obravnavanje izvršeno v roku dveh let od ustreznega datuma, ki je začetek likvidacije ali datum vložitve vloge za upravljanje ali obvestila o nameri o imenovanju na sodišče; v primeru, ko obvestilo o nameri o imenovanju ni bilo predloženo, velja datum, ko se je začelo upravljanje podjetja. V vseh drugih primerih je ustrezno obdobje šest mesecev.

Zajeta so tudi nakazila v vmesnem obdobju med vložitvijo dokumentov na sodišče in začetkom upravljanja ali likvidacije podjetja.

Stečaj

Če ima upravitelj dokaze, da je tretja stranka, upnik ali porok za dolg v boljšem položaju, kot bi bil, če do prenosa ne bi prišlo, se lahko na sodišče vloži vloga za sklep, ki vzpostavlja stanje na točko, kot bi bilo, če posameznik ne bi prednostno izbiral.

Ta določba velja v primeru, ko je bilo prednostno obravnavanje izvršeno v roku dveh let od datuma vloge, na podlagi katere je bil izdan sklep o stečaju. V vseh drugih primerih je ustrezno obdobje šest mesecev.

7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznanje terjatev?

Vsi nosilci funkcije v postopkih plačilne nesposobnosti morajo nezavarovanim upnikom zagotavljati informacije; dolžnosti o poročanju so določene z Zakonom o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in s Pravilnikom o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

back

Na vrh straniNa vrh strani

V postopkih prisilne uprave ni razdelitve premoženja nezavarovanim upnikom in skladno s tem ne obstajajo pravila v zvezi z dokazovanjem njihovih terjatev.

V vseh drugih postopkih plačilne nesposobnosti, v primeru podjetja ali posameznika, obstajajo splošno podobna pravila za vložitev terjatev pri nosilcu funkcije; ustrezne določbe predpisuje Pravilnik o plačilni nesposobnosti iz leta 1986. Pravilnik predpisuje tudi določbe, ki se nanašajo na sprejetje teh terjatev s strani nosilca funkcije.

V okviru razredov prednostnih in nezavarovanih upnikov so vsi upniki znotraj svojega razreda enaki in si delijo razpoložljiva osnovna sredstva sorazmerno z zneskom, ki se jim ga dolguje.

Če ima podjetje več kot enega upnika, ki je zavarovan z obremenitvijo osnovnih sredstev, so ti plačani po prednostnem vrstnem redu, ki je določen z datumom nastanka stroška ali z vrstnim redom, določenim v sporazumu o prednostnem obravnavanju.

8. Katera pravila se nanašajo na sanacijski postopek?

Podjetja

Donosna podjetja, ki zaidejo v finančne težave, si lahko pomagajo z upravljanjem ali s prostovoljnim sporazumom, ki ga sklene podjetje (“CVA”). Mnogo podjetij, pri katerih postopek upravljanja ni bil uspešen, je rešeno s pomočjo CVA. Za veljavnost CVA mora vsaj 75 % upnikov odobriti predloge direktorjev, ali če je podjetje v postopku upravljanja, prisilnega upravitelja. Ko je sporazum sprejet, je obvezujoč za vse upnike, ki so bili obveščeni o predlogih.

Določbe, ki se nanašajo na CVA in upravljanje, so opredeljene v delu I in II Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in delu 1 in 2 Pravil o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

back

Na vrh straniNa vrh strani

Posamezniki

Posamezniki, ki imajo finančne težave, se lahko izognejo stečaju s sprejetjem individualnega prostovoljnega sporazuma (“IVA”).

Za veljavnost IVA mora vsaj 75 % upnikov odobriti predloge dolžnika. Ko je sporazum sprejet, je obvezujoč za vse upnike, ki so bili obveščeni o predlogih.

Določbe, ki se nanašajo na IVA, so opredeljene v delu VIII Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in delu 5 Pravil o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

9. Katera pravila se nanašajo na likvidacijski postopek?

Določbe, ki se nanašajo na postopke likvidacije, so opredeljene v delu IV Zakona o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in v delu 4 Pravilnika o plačilni nesposobnosti iz leta 1986. Določba, ki pooblašča likvidatorja, da proda osnovna sredstva podjetja, je opredeljena v odstavku 6 obrazca 4 k Zakonu o plačilni nesposobnosti iz leta 1986. Določbe, ki se nanašajo na razdelitev premoženja upnikom, so opredeljene s poglavjem 14 v delu 4 in delom 11 Pravilnika o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

10. Kakšni so pogoji za zaključek postopka?

Določbe, ki se nanašajo na zaključek upravljanja, likvidacije in stečaja, so opredeljene z Zakonom o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 in Pravilnikom o plačilni nesposobnosti iz leta 1986.

Pogoje za zaključek prisilne uprave ureja jamstvena dokumentacija.

Neuspeh

Zakon o podjetništvu iz leta 2002 si prizadeva za zmanjšanje neuspeha in spodbuja rešitve.

Vlada se zaveda, da finančni neuspeh ni samodejno krivda dolžnika. Namen zakona je zagotoviti individualno obravnavo oseb v stečaju in se oddaljiti od pristopa “enake obravnave za vse”. Obdobje stečaja je bilo znižano iz običajnih treh let na največ eno leto. Za uskladitev je bil vpeljan nov režim sklepov o stečajnih omejitvah, na podlagi katerih bodo za posameznike, ki ravnajo krivdno in nepremišljeno, veljale stečajne omejitve za obdobje od dveh do petnajstih let. Te določbe začnejo veljati 1. aprila 2004.

Zakon o podjetništvu za podjetja predvideva spremembe za postopke upravljanja, da bi bili ti hitrejši, bolj pošteni in osredotočeni na rešitev. Glavni cilj je spodbuditi več donosnih podjetij, ki se znajdejo v finančnih težavah, da poiščejo pomoč bolj zgodaj, ko je več možnosti za rešitev, kot da stopijo v postopek likvidacije. Te določbe so začela veljati 15. septembra 2003.

Sankcije

Proti direktorjem, ki zlorabijo prednost omejene odgovornosti, se lahko sprožijo civilne in kazenske sankcije.

Civilne sankcije

V primeru upravljanja, prisilne uprave ali likvidacije podjetja se lahko direktorju, če je ta deloval v nasprotju s svojim položajem, prepove opravljanje direktorskih nalog ali vključevanje v upravljanje podjetja za obdobje med dvema in petnajstimi leti.

V likvidacijah lahko sodišče direktorju tudi odredi, da prispeva k osnovnim sredstvom podjetja, če ugotovi, da je direktor povzročil nadaljevanje poslovanja podjetja v škodo upnikov po tem, ko je podjetje že bilo plačilno nesposobno.

Kazenske sankcije

Zakon o plačilni nesposobnosti iz leta 1986 za podjetja v likvidaciji določa več prekrškov, za katere se lahko sodi direktorju. Direktorju se lahko sodi tudi za prekrške iz prava družb in vse druge dokazane kazenske zadeve, na primer za prekrške iz zakona o tatvinah.

Nadaljnje informacije

  • Spletna stran za pomoč pri primerih plačilne nesposobnosti English

« Stečaj - Splošne informacije | Združeno kraljestvo - Splošne informacije »

back

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo