Evropska komisija > EPM > Stečaj > Belgija

Zadnja sprememba: 04-01-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in nameni postopkov pri plačilni nesposobnosti? 1.
2. Kakšni so pogoji za sprožitev vseh vrst postopkov pri plačilni nesposobnosti? 2.
3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci pri vsaki vrsti postopka? 3.
4. Kakšne so posledice sprožitve postopkov? 4.
5. Kateri so specifični predpisi, povezani z določeno kategorijo zahtevkov? 5.
6. Kateri so predpisi, ki veljajo za škodljiva dejanja? 6.
7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznanje zahtevkov? 7.
8. Kateri predpisi veljajo za reorganizacijske postopke? 8.
9. Kateri predpisi veljajo za likvidacijske postopke? 9.
10. Kakšni so pogoji za zaključek postopkov? 10.

 

1. Katere so različne vrste in nameni postopkov pri plačilni nesposobnosti?

8. odstavek Akta o hipotekah se glasi1: »Dolžnikovo premoženje bo služilo kot splošno jamstvo za njegove upnike, vrednost tega premoženja pa bo enakovredno porazdeljena mednje, razen če so določeni upniki pravno upravičeni do prednosti.«

Plačilna nesposobnost pomeni, da je dolžnik nezmožen poplačati dolgove svojim upnikom. V zagotovilo, da dolžnikove obveznosti do njegovih upnikov niso izničene, obstajajo pravni postopki, ki omogočajo, da je upniku vrnjeno plačilo delno ali v celoti.

Najpomembnejši postopki pri plačilni nesposobnosti so sodna obravnava, stečaj in poravnava z upniki.

Belgijski pravni sistem razlikuje med trgovci in „netrgovci“. Trgovec je oseba, ki izvaja komercialne dejavnosti kot svojo glavno ali drugotno zaposlitveno dejavnost. Poglavitna lastnost komercialnih dejavnosti je, da se izvajajo za dobiček. Za sodno obravnavo in stečaj se lahko prijavijo le trgovci.

Akt z dne 8. avgusta 1997 določa stečajni postopek (B. S., 28. oktober 1997, dop., B. S., 7. februar 2001) le kot likvidacijski mehanizem. Akt z dne 17. julija 1997 (B. S., 28. oktober 1997, dop., B. S., 4. december 1997) določa sodno obravnavo kot predhodno stečaju. Med sodno obravnavo je dolžnik zaščiten pred svojimi upniki in nihče ga ne more prijaviti za razglasitev stečaja.

Za netrgovce postopek poravnave ureja sodni zakonik (sod. zak.). Vsaka fizična oseba, ki živi v Belgiji in nima statusa trgovca, se lahko prijavi za poravnavo, če je trajno nezmožna plačevanja svojih dolgov in ni izrazila namena, da bi se prijavila za plačilno nesposobnost (odstavek 1675/2(1) sod. zak.).

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kakšni so pogoji za sprožitev vseh vrst postopkov pri plačilni nesposobnosti?

Sodna obravnava

Sodno obravnavo je mogoče sprožiti za vsakega trgovca dolžnika, ki se ni na noben način izkazal za slabovernega, če ne more poravnati svojih dolgov pravočasno ali če ga relativno kratkoročne težave prisilijo k neplačevanju zaradi ogroženosti preživetja njegovega podjetja (odstavek 9(1) Akta o sodnih obravnavah – JAA). Nadaljnji pogoj je, da je podjetju mogoče povrniti finančno trdnost in dobičkonosnost (odstavek 9(2) JAA).

Prijavo za sodno obravnavo lahko dolžnik pisno naslovi na gospodarsko sodišče (odstavek 11(1) JAA). Vrhovni tožilec lahko postopek sproži tudi s sodnim pozivom (odstavek 11(2) JAA).

Register gospodarskega sodišča vsebuje koristne informacije o trgovcih s plačilnimi težavami, ki so dostopne le vrhovnemu tožilcu in samemu trgovcu (odstavek 5 JAA). Slednje Akt naziva zbiranje podatkov.

Stečaj

Trgovec se nahaja v stečaju, če sta izpolnjena dva pogoja: trajno je prenehal s plačili in je kreditno nesposoben (odstavek 2(1) Akta o stečajih).

Stečajni postopek lahko na gospodarskem sodišču sproži bodisi dolžnik sam s prijavo ali na poziv enega ali več upnikov, tožilstvo, stečajni upravitelj, ki ga je določilo sodišče, ali likvidator v primeru mednarodnega teritorialnega stečajnega postopka v Evropski uniji (odstavek 6 Akta o stečajih). Sodišču ni več omogočeno razglasiti osebo za stečajnika na njen lastni predlog.

Sodišču ni potrebno osebe razglasiti za stečajnika takoj. Svojo odločitev lahko odloži za do 15 dni, da bi dalo trgovcu ali tožilcu čas, da se prijavi za sodno obravnavo (odstavek 7 Akta o stečajih).

Na vrh straniNa vrh strani

10. odstavek Akta o stečajih predpisuje, da mora dolžnik svoji prijavi priložiti bilanco stanja, računovodske knjige, seznam osebja in seznam z imeni ter naslovi strank in dobaviteljev.

3. Kakšno vlogo imajo različni udeleženci pri vsaki vrsti postopka?

Sodna obravnava

Sodišče, ki ima fizično pristojnost, je gospodarsko sodišče. Sodišče s krajevno pristojnostjo je sodišče okrožja, kjer se nahajata dolžnik in njegova glavna ustanova, v primeru pravne osebe je to njena glavna pisarna, na dan, ko so bili sproženi postopki sodne obravnave (odstavek 53 JAA). Sodišče odloča o veljavnosti sodne obravnave (odstavek 14 JAA), odobri začasni odlog plačil (odstavek 15(1)(1) JAA), imenuje enega ali dva stečajna upravitelja (odstavek 15(1)(2) JAA) in v primerih, ki temu ustrezajo, odobri dokončno prekinitev plačil (odstavek 33(1)(1) JAA).

Odločilno vlogo igra stečajni upravitelj. Naloženo mu je, da dolžniku pomaga pri upravljanju z njegovimi sredstvi pod nadzorom sodišča (odstavek 19(1) JAA). Poroča, kadar koli okoliščine to zahtevajo in kadar to naroči sodišče (odstavek 19(1) JAA). Zahteve, ki jih mora izpolnjevati stečajni upravitelj, zadevajo zagotavljanje nepristranskosti in neodvisnosti, izkušenost v poslovnem upravljanju in računovodstvu ter izpolnjevanje kodeksa poklicne etike (odstavek 19(2) JAA).

Dejanske naloge stečajnega upravitelja so pomagati dolžniku pri upravljanju njegovega načrta vračil ali plačil (odstavek 29(1)(2) JAA), nadzor in spremljanje tega načrta in upravnega postopka (odstavek 36(1) JAA), poročati sodišču o izvrševanju načrta in upravljanja (odstavek 36(2) JAA) ter poročati sodišču ob koncu upravnega postopka (odstavek 40(1) JAA). Stečajni upravitelj mora s pomočjo dolžnika preverjati tudi vse nove račune terjatev upnikov (odstavek 26 JAA).

Na vrh straniNa vrh strani

Dolžnost dolžnika je sestaviti načrt vračanja ali plačil (odstavek 29 JAA). Kazensko je odgovoren, če namenoma prikrije, preceni ali podceni del svojih sredstev ali obveznosti ali če zavestno poda netočne informacije (odstavek 46 JAA). Dolžniku ni dovoljena nobena oblika zavajanja. Prav tako ne sme opravljati nobenih upravljalnih ali odločitvenih del brez dovoljenja stečajnega upravitelja (odstavek 15(1)(3) JAA).

Upnik ima pravico do zaslišanja na sodišču (odstavek 13 JAA), brezplačno preučiti datoteko primera in prejeti njeno kopijo proti plačilu stroška sodnemu registru (odstavek 18(2) JAA), prijaviti se za prekinitev odloga plačil, če njegovim zahtevam ni ugodeno (odstavek 37(1)(2) JAA), ter zahtevati spremembo načrta, če lahko dokaže, da mu bo izvajanje slednjega povzročalo resne težave (odstavek 38(2) JAA).

Stečaj

Sodišče, ki ima fizično pristojnost, je gospodarsko sodišče. Sodišče s krajevno pristojnostjo je sodišče okrožja, kjer se nahajata dolžnik in njegova glavna ustanova, v primeru pravne osebe je to njena glavna pisarna, na dan, ko so bili sproženi postopki sodne obravnave (odstavek 115 JAA). V svoji sodbi razglasitve stečaja osebe sodišče imenuje enega ali več stečajnih likvidatorjev (odstavek 11(1) Akta o stečajih).

Sodni stečajni upravitelj je odgovoren predvsem za nadziranje upravljanja in zaključevanja stečaja ter pospeševanja vseh potrebnih dejanj. Sodišču poroča o vseh nesporazumih, ki izhajajo iz stečaja (razen o nesporazumih o tem, katere terjatve sodijo med obveznosti). Naroča takšne nujne ukrepe, kot je potrebno, da bi se zaščitilo dolžnikovo premoženje, in predseduje sestankom upnikov (odstavek 35 Akta o stečajih).

Na vrh straniNa vrh strani

Likvidatorji morajo biti odvetniki s posebnim usposabljanjem (odstavek 27(2) Akta o stečajih). Vsako leto oskrbujejo stečajnega upravitelja s polnim poročilom o stanju stečaja (odstavek 34(1) Akta o stečajih). Likvidatorji upravljajo s posestvom v stečaju pod nadzorom stečajnega upravitelja (odstavek 40 Akta o stečajih) in izvajajo inventuro premoženja (odstavek 43(1) Akta o stečajih). Zastopajo upnike, razen tistih, ki so znani kot separatisti (zastavni upniki, hipotečni upniki in upniki s prednostjo).

Po 9. odstavku Akta o stečajih mora dolžnik zapisnikarju gospodarskega sodišča podati izjavo, da je prenehal s plačili. Samodejno je diskvalificiran iz upravljanja s posestvom v stečaju (odstavek 16(1) Akta o stečajih), ki je dodeljeno nadzoru likvidatorjev. Je pa izrecno določeno, da nekatere vrste premoženja niso krite s stečajem; to so na primer pogodbe, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti, ter zneski in pogodbe, ki so iz stečajnih postopkov izključene s sodnim zakonikom.

Upniki, ki jih ne zastopajo stečajni upravitelji, kar pomeni nezavarovani upniki in upniki s splošno prednostjo, so upravičeni do enakovrednega deleža dolžnikovega premoženja po odbitku stroškov upravljanja premoženja in izplačilih prednostnih upnikov (odstavek 99 Akta o stečajih). Separatisti glede poravnave svojih terjatev ukrepajo sami (glej spodaj).

4. Kakšne so posledice sprožitve postopkov?

5. Kateri so specifični predpisi, povezani z določeno kategorijo zahtevkov?

Sodna obravnava

Sodna obravnava sprva odredi začasno odložitev plačil za obdobje opazovanja do šestih mesecev (odstavek 15(1(1) JAA). Glede na to je lahko dolžniku določena delna nezmožnost v obsegu, ki ga določi sodišče na temelju potreb dejanskih okoliščin. Ni pa mogoče celotne odgovornosti upravljanja in razpolaganja s premoženjem prenesti na stečajnega upravitelja. Dodeljena mu je lahko le vloga pomoči in/ali nadzora.

Na vrh straniNa vrh strani

Tudi upnikove pravice do prisilne poravnave so odložene: že začetih ukrepov izterjave ni dovoljeno nadaljevati in nobeden upnik ne sme sprožati novih ukrepov. Med obdobjem opazovanja niso mogoče zaplembe in rubeži (odstavek 22 JAA).

Akademski pisci razvrščajo upnike v različne kategorije, z glavno razliko med splošnimi upniki (generalisti) in posebnimi upniki (separatisti). Generalisti so nezavarovani upniki in upniki s splošno prednostjo. Pod separatiste so uvrščeni upniki s posebno prednostjo, hipotečni upniki in zastavni upniki.

Generalisti so vezani in omejeni z načrtom vračil in plačil, medtem ko se separatisti zanj zavežejo le izrecno in samostojno. Separatisti ne morejo nadaljevati z izterjevalnimi ukrepi: takšni ukrepi so odloženi. Lahko pa zahtevajo dodatna jamstva, če lahko dokažejo, da bodo njihova obstoječa jamstva podvržena znatnemu padcu vrednosti.

Stečaj

Od dneva, ko gospodarsko sodišče izda odločbo o stečaju, stečajnik samodejno izgubi vso oblast nad svojim premoženjem (odstavek 16(1) Akta o stečajih). Nad premoženjem prevzamejo nadzor likvidatorji z namenom, da ga likvidirajo.

Likvidacija vključuje unovčenje premoženja, ki ga vsebuje posest, z namenom zadostiti terjatvam dolžnikovih upnikov. Če je upnikov več, se jim pravi konkurenčni upniki. Načeloma so vsi upravičeni do enakovrednega deleža (po odstavku 8 Akta o hipotekah), razen če obstajajo pravni temelji za dodelitev prednosti. Pravni temelji za dodelitev prednosti so zastavitve in hipoteke. Pridržanje glavnih klavzul v korist neizplačanih upnikov in stvarnih jamstev, kot so zastavitve, upnika postavlja v prednostni položaj pred določenimi drugimi upniki.

Na vrh straniNa vrh strani

Akademski pisci razvrščajo upnike v različne kategorije, z glavno razliko med splošnimi upniki (generalisti) in posebnimi upniki (separatisti). Generalisti so nezavarovani upniki (podvrženi pravilu enakomerne porazdelitve) in upniki s splošno prednostjo ter so zastopani s strani likvidatorja. Vendar pa morajo pri razdelitvi premoženja dolžnikove posesti čakati na vrsto za separatisti. Separatisti morajo sami braniti svoje terjatve in niso zastopani s strani stečajnega upravitelja. Sem so uvrščeni upniki s posebno prednostjo, hipotečni upniki in zastavni upniki.

V zagotovitev, da se s splošnimi upniki res ravna enakovredno, je onemogočeno, da bi si kateri izmed njih poskušal popravljati položaj, ko so njegove pravice že bile določene. Posledično je onemogočeno tudi, da bi se kateri od njih prijavil za zaseg dolžnikovega premoženja bodisi začasno ali prisilno (glej odstavka 24–25 Akta o stečajih).

Separatisti so zavezani k predpisu, da so vsi prisilni ukrepi, ki so v teku z namenom zadostitve terjatvam, načeloma odloženi (odstavek 26 Akta o stečajih).

Do pridržka lastninske pravice so upravičeni neizplačani prodajalci nepremičnine, ki je še vedno v posestvu in še ni bila vpisana v register po pretvorbi v vrednost v denarju (odstavek 101 Akta o stečajih).

Po odstavku 21 Pravilnika o plačilni nesposobnosti so v primeru, da so postopki ob plačilni nesposobnosti sproženi v tujini, dolžnik pa ustanovljen v Belgiji, glavni pogoji za zahtevek o sprožitvi postopkov ob plačilni nesposobnosti in identiteta likvidatorja določeni v Belgijskem uradnem listu (odstavek 3(2) Akta o stečajih).

Sodbe, ki razglašajo stečaj, prekinjajo stečaj, zaključujejo stečaj, odločajo, ali je stečajnik zaščiten ali ne, ter razglašajo rehabilitacijo stečajnika, so objavljene v Poslovnem registru (odstavek 23(1)(12°) Akta z dne 16. 1. 2003, ki ustanavlja Poslovni register, posodablja Register podjetij, ustanavlja centre za poslovne stike in predpisuje razne določbe).

Na vrh straniNa vrh strani

6. Kateri so predpisi, ki veljajo za škodljiva dejanja? 

Sodna obravnava

Med obdobjem sodne obravnave zakonodaja ne določa predvidenega obdobja. Med začasno prekinitvijo plačevanja obstaja obdobje opazovanja (odstavek 15(1) JAA). To praviloma ne sme presegati šestih mesecev, lahko pa se obnovi za do tri mesece (odstavek 23 JAA).

Stečaj

Zasliševalno obdobje je določeno z odstavkom 12(6) Akta o stečajih. To je načeloma obdobje ne več kot šestih mesecev pred sodbo, ki razglaša stečaj. Obdobje prične teči v trenutku, ko trgovec ni več zmožen plačevati svojih dolgov ali dobiti posojila, do dneva, ko gospodarsko sodišče razglasi njegov stečaj. Datum prenehanja s plačili je predvidljiv le v primerih, kjer obstajajo resne stvarne okoliščine, iz katerih je nedvoumno razvidno, da se bodo plačila prenehala pred datumom zahtevka za stečaj.

Trgovec, ki se bliža stečaju, je prav gotovo v skušnjavi delati stvari, ki jih drugače morda ne bi. Likvidator lahko v tem primeru zahteva, da se prenosi izničijo in razveljavijo. Tako lahko povrne premoženje, ki ga je stečajnik razdelil ali prodal prepoceni. Cilj je zagotoviti najboljša mogoča jamstva za enakopravno obravnavo vseh upnikov, ki jih zastopa likvidator.

7. Kakšni so pogoji za vložitev in priznanje zahtevkov?

Sodna obravnava

Med obdobjem opazovanja mora stečajni upravitelj pregledati tudi račune terjatev upnika. Pri tem mora ravnati skladno s pravili, ki jih določa odstavek 26 ff. JAA.

Dokler o sporni terjatvi ni sprejeta nobena odločitev, bo na zahtevo stečajnega upravitelja in v vrednosti, kot jo določi sodišče, terjatev začasno vstavljena v postopek poravnave ter se bo upoštevala pri sestavljanju načrta (odstavek 27(3) JAA).

Na vrh straniNa vrh strani

Stečaj

Upniki morajo vložiti svoje terjatve najkasneje do datuma, ki je določen v razglasitvi stečaja. Upniki so o tem obveščeni z objavo izpisa iz razglasitve stečaja v Belgijskem uradnem listu in z okrožnico, ki jo izda likvidator takoj, ko so upniki poznani (odstavek 62 Akta o stečaju). Terjatve preveri likvidator v prisotnosti stečajnika ali vsaj po tem, ko je slednji bil k temu pozvan (odstavek 65 Akta o stečajih).

Vendar pa morajo nezavarovani upniki in upniki s splošno prednostjo pri razdelitvi premoženja dolžnikove posesti čakati na vrsto za separatisti.

8. Kateri predpisi veljajo za reorganizacijske postopke?

Sodna obravnava

Med obdobjem opazovanja za premično ali nepremično premoženje ni mogoče izvajati nobenih prisilnih ukrepov. Ta odložitev velja za vse upnike, ne glede na jamstva, ki jih posedujejo, ter za vse protiterjatve upnika, ki je lastnik premoženja. Odložitev ne velja v korist sodolžnikov ali dolžnikovih porokov (odstavek 21(1)(1) JAA).

Zakon predpisuje, da lahko sodišče na zahtevek upnikov, ki so lastniki premoženja, upnikov s posebno prednostjo, hipotečnih in zastavnih upnikov, ki lahko dokažejo, da bodo njihova jamstva ali premoženje verjetno podvržena resnemu padcu vrednosti, tem dodeli dodatna jamstva na osnovi vrednosti njihove terjatve (odstavek 21, (1)(2) JAA).

Tudi v tem primeru med obdobjem opazovanja ni mogoče zahtevati zaplemb in rubežev. Zahtevki po zaplembi, ki so bili vloženi pred prenehanjem plačil, ostanejo veljavni kot vmesni ukrep, vendar jih lahko gospodarsko sodišče po zaslišanju izjav dolžnika, upnika in stečajnega upravitelja odloži, če tako zahtevajo okoliščine (odstavek 22 JAA).

Na vrh straniNa vrh strani

Odlok o odložitvi postopka preneha, upnikom pa se povrnejo vse pravice, če za obdobje po poravnavi niso plačane obresti in stroški.

Sodba, ki uveljavlja začasno odložitev, ne prekine sporazumov, ki so bili sklenjeni pred tem datumom (odstavek 28 JAA).

Če prenos podjetja pomaga pri izplačilu upnikov ter se na tak način lahko ohrani poslovna dejavnost in zaposlitev, lahko sodišče pooblasti stečajnega upravitelja, da podjetje prenese deloma ali v celoti (odstavek 41(1) JAA).

Po zaključku pogajalskega obdobja, ko je stečajni upravitelj pregledal različne predloge prevzema in se o njih pogovoril z upravnimi organi podjetja ter zastopniki zaposlenih (odstavek 41(2°) JAA), stečajni upravitelj sodišču predloži predlog za odobritev delnega ali celotnega prenosa podjetja. Preden sodišče o tem odloči, se posvetuje s predstavniki uprave in zaposlenih.

Če je predložen prenos podjetja v celoti, ga lahko sodišče odobri le, če se o tem strinja več kot polovica upnikov, ki so vložili terjatve, se udeležili glasovanja in po vrednosti štejejo za več kot polovico skupnih terjatev. Iz posvetovanja upnikov sledi, da je prenos celotnega podjetja izvedljiv le, če so bile vse vložene terjatve preverjene.

Stečaj

Edini namen stečajnega postopka je likvidirati premoženje stečajnikove posesti v korist njegovih upnikov. Podjetje v stečaju izgine iz ekonomskega in pravnega prizorišča.

9. Kateri predpisi veljajo za likvidacijske postopke?

Sodna obravnava

Cilj sodne obravnave je zagotoviti podjetju v težavah pravočasno zaščito, da se lahko izogne stečaju. Dokler traja sodna obravnava, še ni govora o likvidaciji.

Na vrh straniNa vrh strani

Stečaj

Ves postopek stečaja iz sodbe, ki stečaj razglaša, ima namen likvidirati premoženje posesti stečajnika. Posledično vse tukaj napisano, kar se nanaša na stečaj, samodejno in nujno velja za likvidacije.

Sklicevanje je možno zlasti na naslednje predpise. Vsako leto, prvič po dvanajstih mesecih po tem, ko so sprejeli to dolžnost, likvidatorji oskrbujejo stečajnega upravitelja s podrobnim poročilom o stanju stečaja (odstavek 34 Akta o stečajih). Stečajni upravitelj poroča tudi o sporih, ki izhajajo iz stečaja, in po potrebi naroča nujne ukrepe, da bi zavaroval premoženje posestva (odstavek 35 Akta o stečajih).

Stečajni upravitelj pozove stečajnika, da bi v prisotnosti likvidatorjev slišal njegovo mnenje o tem, kako bi bilo s premoženjem najbolje ravnati. O zaslišanju se sestavi formalno poročilo. Likvidatorji prodajo njegovo nepremično posest, prodajno zalogo in premično posest pod nadzorom stečajnega upravitelja in v skladu z odstavkoma 51 in 52, brez obveze do vsakokratnega pozivanja stečajnika (odstavek 75(1) Akta o stečajih).

Če tako zahtevajo likvidatorji, lahko sodišče pri likvidaciji stečajnikovih zadev uveljavi prenos podjetja po pogojih, ki jih določijo stranke s pristankom likvidatorjev, z možnostjo, da jih vsak zainteresirani preveri, ko je stečaj zaključen (odstavek 75(4) Akta o stečajih).

V ustreznih primerih stečajni upravitelj naroči porazdelitev med upniki in določi znesek. Vsako plačilo po naročilu ali s privolitvijo stečajnega upravitelja za likvidatorje predstavlja odpust (odstavek 77 Akta o stečajih).

10. Kakšni so pogoji za zaključek postopkov?

Sodna obravnava

Če gospodarsko sodišče odobri dokončno prenehanje plačil, je dolžnik dokončno razrešen vseh terjatev, prijavljenih v načrtu povračil in plačil, ko je ta enkrat v polnosti izvršen (odstavek 35(3) JAA). Dolžnik lahko tako prične znova, in če je dolžnik družba ali podjetje, lahko nadaljuje z delovanjem.

Na vrh straniNa vrh strani

Če gospodarsko sodišče ne odobri dokončne ukinitve plačil, lahko v isti sodbi po zaslišanju njegove izjave glede pogojev stečaja dolžnika razglasi za stečajnika (odstavek 33(1) JAA).

Stečaj

Stečajni postopek ni nič drugega kot likvidacijski mehanizem. V začetku sodišče ureja spore glede računov in jih izboljšuje, če je to mogoče. Potem na predlog stečajnega upravitelja naroči zaključitev stečaja. Stečajni upravitelj poroča sodnikovemu kabinetu o posvetih upnikov glede vprašanja zaščite, ki jo uživa stečajnik, ter o okoliščinah stečaja (odstavek 80 Akta o stečajih).

Po zaključku stečaja velja splošni predpis, da je stečajnik upravičen do zaščite, če je fizična oseba (ni npr. pravna oseba), če nima kazenske kartoteke in se je vedel primerno in kot zanesljiva oseba. Posledica te zaščite je, da so vsi njegovi dolgovi dokončno razrešeni; fizične osebe, ki so kot poroki sodelovale brezplačno, pa so razrešene svojih obvez. Odpustek, ki ga je dobil stečajnik, ker je fizična oseba, velja tudi za njegovega zakonskega partnerja, če se je ta strinjal, da bo sodolžnik (odstavka 81–82 Akta o stečajih).

Stečajnik, ki je upravičen do zaščite, ima zdaj možnost začeti nov komercialen posel in velja za rehabilitiranega (odstavek 110 Akta o stečajih). Stečajnik, ki ni razglašen za upravičenega do zaščite, se lahko prijavi za rehabilitacijo, če je odplačal vsote, ki so mu bile odmerjene (odstavek 109(1) Akta o stečajih).

O sodbi, ki prekinja stečajni postopek, stečajnika obvesti zapisnikar. Sodišče lahko določi tudi, da se izsek sodbe o prekinitvi stečajnega postopka objavi v Belgijskem uradnem listu. Če je stečajnik upravičen do zaščite, sodba mora biti objavljena (odstavek 80 Akta o stečajih).

Prekinitev stečaja konča vlogo likvidatorjev, razen za dejanja, potrebna za uveljavitev prekinitve, ter zanje predstavlja splošni odpust.

Nadaljnje informacije

1 Dostopne na www.just.fgov.be Deutsch - français - Nederlands pod „geconsolideerde wetgeving/législation consolidée“; prim. Državljanski zakonik, odstavek 2091.

« Stečaj - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-01-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo