Evropska komisija > EPM > Stečaj > Avstrija

Zadnja sprememba: 02-04-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste postopkov v primeru insolventnosti v pravnem redu Republike Avstrije in cilji teh postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste postopka v primeru insolventnosti? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v teh postopkih? 3.
4. Kakšne so pravne posledice začetka postopka? 4.
5. Katera specifična pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev? 5.
6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen sanacijski postopek? 8.
9. Kako je urejen likvidacijski postopek? 9.
10. Kako se zaključi postopek v primeru insolventnosti? 10.

 

1. Katere so različne vrste postopkov v primeru insolventnosti v pravnem redu Republike Avstrije in cilji teh postopkov?

Avstrijsko pravo razlikuje med poravnalnim postopkom [Ausgleichsverfahren] v skladu z zakonom o poravnalnem postopku (Ausgleichsordnung - AO) in stečajnim postopkom [Konkursverfahren] v skladu z zakonom o stečaju (Konkursordnung - KO).

Začetek stečajnega postopka predpostavlja, da je dolžnik plačilno nesposoben. Plačilna nesposobnost se predpostavlja zlasti v primeru, da dolžnik preneha s plačevanjem računov. Plačilna nesposobnost ne predpostavlja, da obstajajo terjatve upnikov. Okoliščina, da je dolžnik v celoti ali delno poravnal terjatve posameznih upnikov ali da to še lahko stori, samo po sebi ne utemeljuje domneve, da je plačilno sposoben (člen 66 KO). Stečajni postopek o premoženju pravnih oseb in o zapuščini trgovinske družbe, v kateri noben osebno odgovoren družabnik ni fizična oseba, se uvede tudi v primeru prezadolženosti (člen 67 KO).

Če so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka ali gre za plačilno nesposobnost, lahko upnik zaprosi, da se namesto stečaja uvede poravnalni postopek (člen 1 AO).

Cilj stečajnega postopka je v prvi vrsti enakomerno poplačilo vseh upnikov. Vsak upnik prejme v skladu z razpoložljivim premoženjem enako visok delež svoje terjatve. V kolikor je to mogoče, je treba preprečiti razbitje podjetij, ki se lahko sanirajo, in dolžniku dati priložnost za gospodarsko sanacijo. To je poglavitni cilj, če pride v stečajnem postopku do tako imenovanega postopka prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave privede do oprostitve preostanka dolgov, če je stečajni dolžnik v roku dveh let poplačal vsaj 20 % svojih dolgov.

Na vrh straniNa vrh strani

Za stečaj fizičnih oseb veljajo posebna pravila. V teh primerih na splošno obstaja možnost oprostitve preostanka dolgov. Za tem stoji socialna skrb, da se ljudem v brezizhodnem gospodarskem položaju omogoči nov začetek. Stečajni postopek za fizične osebe, ki ne vodijo nobenega podjetja, se označuje kot postopek upravljanja dolgov (člen 25 KO).

Poravnalni postopek omogoča delno poravnanje z večinskim sklepom upnikov v korist sanacije dolžnikovega podjetja, v kolikor dolžnik v roku dveh let poplača vsaj 40 % terjatev.

Poleg sodnega stečajnega postopka lahko dolžnik poskusi tudi z izvensodno sanacijo. Pomanjkljivost v primerjavi s sodnim postopkom je v tem, da je treba doseči soglasje z vsemi upniki in da posameznih upnikov, ki oporekajo soglasju, ni mogoče preglasovati. Poleg tega je dolžnik v skladu z drugim odstavkom člena 69 KO obvezan v roku 60 dni vložiti zahtevek za razglasitev stečaja, kakor hitro obstajajo pogoji za začetek stečajnega postopka.

V namen zadrževanja plačilne nesposobnosti s pomočjo predčasne zakonite sanacije obstaja nadalje možnost izvedbe postopka reorganizacije v skladu z zakonom o reorganizaciji podjetij [Unternehmensreorganisationsgesetz]. Do tega lahko pride samo v primeru, da obstaja potreba po reorganizaciji, ne pa tudi plačilna nesposobnost. Potreba po reorganizaciji obstaja, če je zaradi posledic zgrešenega gospodarskega razvoja ogrožen obstoj podjetja, tako da je treba ukrepati, da bi se omogočilo nadaljnje trajnostno vodenje podjetja.

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste postopka v primeru insolventnosti?

Stečajni postopek:
  • plačilna nesposobnost oz. prezadolženost (glej zgoraj);
  • premoženje, ki načeloma krije stroške;
  • zahteva dolžnika ali upnika.
Poravnalni postopek:
  • plačilna sposobnost, neizbežna plačilna nesposobnost ali prezadolženost;
  • zahteva dolžnika skupaj z dopustnim predlogom poravnave.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v teh postopkih?

Stečajni postopek:
  • Stečajno sodišče
    • začne in vodi postopek;
    • imenuje in nadzoruje stečajnega upravitelja;
    • zavaruje stečajno maso;
    • vodi zbor upnikov, zlasti glasovanje o prisilni poravnavi ali plačilnem načrtu;
    • sklepno odloča o določenih zadevnih vprašanjih;
    • zaključi stečajni postopek.
  • Stečajni upravitelj
    • je odgovoren za praktično izvedbo stečajnega postopka;
    • preverja gospodarski položaj stečajnega dolžnika;
    • presoja, ali se lahko vodenje podjetja nadaljuje oz. že zaprto podjetje vnovič odpre;
    • preverja, ali je prisilna poravnava v interesu upnikov in ali je ta predvidoma izvedljiva;
    • določi aktivo in jo unovči;
    • upravlja in zastopa stečajno maso;
    • za stečajno maso izvaja pravico do izpodbijanja;
    • sodeluje pri določitvi stanja dolgov;
    • razdeli iztržek stečajne mase.

Pri stečajnih postopkih v zvezi s fizičnimi osebami, ki ne vodijo nobenega podjetja (postopek upravljanja dolgov), imenovanje stečajnega upravitelja ni nujno potrebno. Če stečajno sodišče ne imenuje stečajnega upravitelja, mora samo izvršiti naloge, ki so v skladu s stečajno zakonodajo dodeljene stečajnemu upravitelju.

Na vrh straniNa vrh strani

  • Dolžnik
    • je upravičen, da zahteva uvedbo stečaja, in do pravnih sredstev proti začetku stečajnega postopka;
    • z začetkom stečajnega postopka izgubi pravico razpolaganja s premoženjem, ki predstavlja del stečajne mase;
    • je upravičen do sodelovanja na zasedanjih zbora upnikov in odbora upnikov;
    • je upravičen do vloge zahtevka za zaključek prisilne poravnave.
  • Upniki
    • zbor upnikov
    • ima določene pravice (npr. ustanovitev upniškega odbora, razrešitev stečajnega upravitelja);
    • glasuje o predlogu za prisilno poravnavo;
    • morebitni upniški odbor, ki ga imenuje sodišče;
    • podpira in nadzoruje stečajnega upravitelja;
    • se vnaprej izreka o pomembnih ukrepih stečajnega upravitelja;
    • ima v določenih primerih pravico do privolitve.
Poravnalni postopek:
  • Sodišče, pristojno za poravnavo
    • začne in vodi postopek;
    • imenuje in nadzoruje upravitelja poravnave ter druge organe;
    • sklepno odloča o določenih zadevnih vprašanjih;
    • zaključi postopek poravnave.
  • Upravitelj poravnave
    • nadzoruje dolžnika in njegovo poslovanje;
    • ugotovi gospodarski položaj dolžnika in pripravi predhodno pisno poročilo;
    • preizkusi verodostojnost prijavljenih terjatev;
    • določeni pravni posli zahtevajo njegovo privolitev.
  • Dolžnik
    • poda zahtevo za začetek poravnave, ki vsebuje dopusten predlog poravnave;
    • načeloma obdrži svojo pravico razpolaganja in upravljanja z lastnim premoženjem;
    • je pod nadzorom upravitelja poravnave.
  • Upnik
    • zbor upnikov glasuje o predlogu poravnave;
    • upniški odbor, ki ga je morebiti imenovalo sodišče, podpira in nadzoruje upravitelja poravnave.

4. Kakšne so pravne posledice začetka postopka?

Stečajni postopek:

Začetek stečajnega postopka se sporoči z javno objavo oklica na spletni strani Deutsch avstrijskega ministrstva za pravosodje. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem objave oklica. Začetek stečajnega postopka se med drugim zabeleži v javnih registrih (zemljiška knjiga, sodni register itd.).

Na vrh straniNa vrh strani

Z začetkom stečaja se stečajnemu dolžniku odvzame pravica do prostega razpolaganja s celotnim premoženjem, ki je predmet izvršilnega postopka in v tem trenutku pripada stečajnemu dolžniku ali ga slednji pridobi tekom stečaja (stečajna masa). Stečajna masa se vzame v skrbništvo in upravljanje z namenom skupnega poplačila stečajnih upnikov (člen 1 KO).

Pravna dejanja stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, ki zadevajo stečajno maso, so nasproti stečajnim upnikom brez učinka (člen 3(1) KO).

Pravnih sporov, katerih namen je ugotoviti veljavnost ali zagotoviti zahtevke po premoženju, ki sodi v stečajno maso, po začetku stečaja proti stečajnemu dolžniku ni mogoče niti začeti niti nadaljevati. Pravni spori o ločitvenih zahtevkih in o zahtevkih po izločitvi stvari, ki ne sodijo v stečajno maso, se lahko začnejo in nadaljujejo samo proti stečajnemu upravitelju (člen 6(1) in 6(2) KO).

Vsi še nerešeni pravni spori, v katerih je stečajni dolžnik tožnik ali toženi, z izjemo pravnih sporov o zahtevkih, ki ne zadevajo premoženja, ki sodi v stečajno maso, se z začetkom stečajnega postopka prekinejo (člen 7(1) KO).

Poravnalni postopek:

Začetek poravnave se prav tako sporoči z javno objavo oklica. Pravne posledice začetka poravnalnega postopka nastopijo z dnem javne objave vsebine oklica (člen 7(1) AO). Začetek poravnalnega postopka se med drugim zabeleži v javnih registrih (zemljiška knjiga, sodni register itd.).

Dolžniku od dneva vložitve njegovega zahtevka do začetka postopka ni dovoljena odtujitev ali bremenitev nepremičnin, kakor tudi ne uveljavitev ločitvene pravice do svojega premoženja ter jamčenje garancije in opravljanje brezplačnih transakcij. Tovrstna pravna dejanja so nasproti upnikom brez učinka. Od začetka postopka potrebuje dolžnik za zaprtje ali ponovno odprtje svojega podjetja odobritev pristojnega sodišča. Prav tako potrebuje soglasje upravitelja poravnave za določene druge pravne posle in pravna dejanja. Dolžnik sme tekom postopka poravnave razpoložljiva sredstva uporabljati zase le do te mere, ki je neobhodno potrebna za vzdrževanje skromnega načina življenja zanj in za njegovo družino (člen 8 AO).

Na vrh straniNa vrh strani

Z uveljavljanjem terjatve v postopku poravnave se prekine njeno zastaranje (člen 9 AO).

Od začetka postopka se za stvari, ki so last dolžnika, ne more pridobiti sodniške zastavne pravice ali pravice do poplačila (člen 10 AO).

5. Katera specifična pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

Stečajni postopek:
Izločitvene pravice

Izločitvena pravica zajema stvari, ki se sicer nahajajo pri dolžniku, vendar niso v njegovi lasti (člen 44 KO). Ker stečajna masa zajema samo premoženje stečajnega dolžnika, ostajajo izločitvene pravice ne glede na začetek stečaja v osnovi nedotaknjene.

Ločitvene pravice

Ločitvene pravice so stečajne terjatve po ločenem poplačilu iz določenih stvari stečajnega dolžnika. Ločitveni upniki imajo prednost pred stečajnimi upniki, v kolikor so njihove terjatve krite z jamstvom (npr. zastavljenim premoženjem). Presežek iz iztržka unovčenja se vključi v skupno stečajno maso (člen 48 KO). Načeloma ostajajo ločitvene pravice ne glede na začetek stečaja nedotaknjene.

Terjatve v stečajnem postopku

Terjatve v stečajnem postopku so terjatve upnikov, ki imajo v času uvedbe stečajnega postopka premoženjskopravne zahtevke zoper stečajnega dolžnika. (člen 51 KO). Vendar pa tekoče obresti od terjatev v stečajnem postopku, stroški in udeležba v stečajnem postopku, globe zaradi kaznivih dejanj vseh vrst in zahtevki, povezani z darili, niso terjatve v stečajnem postopku (člen 58 KO).

Za terjatve v stečajnem postopku načeloma velja načelo enakega obravnavanja. Niti organi oblasti niti delodajalci nimajo prednosti v stečajnem postopku. Vendar pa gre v primeru terjatev družabnika po povračilu posojila, ki nadomešča lastniški kapital, za podrejene terjatve.

Na vrh straniNa vrh strani

Pobot

Terjatev, ki so bile v času začetka stečajnega postopka že poračunane, v stečaju ni treba uveljavljati (člen 19(1) KO). To upnika, ki je istočasno dolžnik stečajnega dolžnika, postavlja v položaj zajamčenega upnika. Vendar pa upnik utrpi izpad v njegovi terjatvi v stečajnem postopku, v kolikor je slednja večja od terjatve stečajnega dolžnika. S tem izpadom lahko sodeluje v stečaju. Posamezna merila in pogoji za pobot so določeni z zakonom (člen 20 KO) in so na voljo na spletni strani urada predsednika vlade (Bundeskanzleramtswebseite Deutsch).

Terjatve zoper stečajno maso

Terjatve zoper stečajno maso so zahtevki zoper stečajno maso, ki jih je treba iz slednje vnaprej poplačati, t.j. pred stečajnimi upniki (člen 47(1) KO). Najpomembnejše terjatve zoper stečajno maso so (člen 46(1) KO):

  • stroški stečajnega postopka;
  • izdatki, ki so povezani z ohranitvijo, upravljanjem in gospodarjenju s stečajno maso;
  • vse javne dajatve v zvezi s stečajno maso, ko in v kolikor se po uvedbi stečajnega postopka udejanjijo okoliščine, ki predstavljajo vzrok za oddajo teh dajatev;
  • terjatve delojemalcev po rednem plačilu za časovno obdobje po začetku stečaja;
  • zahtevki po izpolnitvi dvostranskih pogodb, ki jih sklene stečajni upravitelj;
  • zahtevki, ki izhajajo iz pravnih dejanj stečajnega upravitelja;
  • zahtevki, ki izhajajo iz neupravičene bogatitve stečajne mase;
  • zahtevki, ki izhajajo iz prenehanja delovnega razmerja, če je slednje bilo sklenjeno s strani stečajnega upravitelja v času stečajnega postopka.

Terjatve zoper stečajno maso v stečaju ni treba prijaviti. Če stečajni upravitelj odkloni povračilo dospelih terjatev zoper stečajno maso, lahko upnik svoje zahtevke uveljavlja po sodni poti.

Na vrh straniNa vrh strani

Pogodbe stečajnega dolžnika
  • Ponudbe: Ponudbe, narejene za kasnejšega stečajnega dolžnika, se načeloma ohranijo. Stečajni upravitelj se odloči, ali bo ponudbo sprejel ali zavrnil. Če se odloči, da jo sprejme, predstavljajo zahtevki pogodbene stranke terjatve zoper stečajno maso (člen 26(2) KO). Ponudbe kasnejšega stečajnega dolžnika za stečajnega upravitelja niso zavezujoče (člen 26(3) KO).
  • Dvostranske pogodbe: Če v času začetka stečaja še niso bila (v celoti) izpolnjena določila dvostranske pogodbe stečajnega dolžnika ali druge stranke, lahko stečajni upravitelj bodisi (v celoti) izpolni pogodbo namesto stečajnega dolžnika bodisi zahteva izpolnitev pogodbe od druge stranke bodisi odstopi od pogodbe (člen 21(1) KO).
  • Najemi: Uvedba stečajnega postopka prvotno ne vpliva na najemno razmerje. V primeru plačilne nesposobnosti najemojemalca imata tako stečajni upravitelj kot tudi najemodajalec pravico do prekinitve najemne pogodbe ob upoštevanju zakonsko določenega ali krajšega dogovorjenega odpovednega roka (člen 23 KO).
  • Pogodbe o zaposlitvi: Če je stečajni dolžnik delodajalec in je delovno razmerje že nastopilo, lahko pogodbo o zaposlitvi načeloma v roku enega meseca po objavi sklepa, s katerim se odredi, odobri ali določi zaprtje podjetja ali določenega sektorja, prekine delojemalec s predčasnim odstopom ali stečajni upravitelj ob upoštevanju zakonsko določenega, v kolektivni pogodbi predvidenega ali dopustno dogovorjenega krajšega odpovednega roka ter upoštevanjem zakonsko določenih omejitev glede odpovedi.
Poravnalni postopek:
Poravnalne terjatve

Poravnalne terjatve niso privilegirane terjatve, ki imajo za posledico samo sorazmerno poplačilo. Prijavljene poravnalne terjatve mora dolžnik v določenem roku priznati ali izpodbijati. Prijava terjatev je pomembna za glasovalno pravico upnikov na poravnalnem naroku (ki obravnava predlog poravnave). Če je predlog poravnave sprejet in ga sodišče potrdi, se poravnalne terjatve sorazmerno zmanjšajo, pod pogojem da dolžnik izpolni poravnavo. To velja tudi za neprijavljene terjatve.

Na vrh straniNa vrh strani

Izločitvene in ločitvene pravice

Tako kot v stečaju ostajajo tudi v primeru poravnave izločitvene in ločitvene pravice načeloma nedotaknjene. Vendar pa lahko pride do obveznega odloga pri izvajanju teh pravic.

Pobot

Predpis (člen 19, člen 20 AO) ustreza predpisu v stečaju.

Pogodbe

Poravnalni postopek prvotno ne vpliva na terjatve iz dvostranskih pogodb, pri katerih v času začetka poravnalnega postopka še nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila pogodbe. Vendar pa ima dolžnik na izbiro, ali bo od druge strani zahteval izpolnitev pogodbe ali pa bo odstopil od pogodbe (člen 20b AO). Odstop od pogodbe zahteva privolitev upravitelja poravnave. Upravitelj poravnave sme privoliti samo, če bi lahko izpolnitev ali nadaljnjo izpolnjevanje pogodbe ogrozilo uresničevanje ali izpolnljivost poravnave ali nadaljnje vodenje podjetja (člen 20b AO). Posebni pogoji veljajo za najeme in pogodbe o zaposlitvi.

  • Najemi: Če je dolžnik najel neko stvar, lahko s privolitvijo upravitelja poravnave prekine najemno pogodbo v roku meseca dni po objavi sklepa o začetku postopka in ob upoštevanju zakonsko določenega ali dogovorjenega odpovednega roka (člen 20c(2) AO).
  • Pogodbe o zaposlitvi: Če je stečajni dolžnik delodajalec lahko s privolitvijo upravitelja poravnave v roku enega meseca po objavi sklepa o začetku postopka prekine delovno razmerje ob upoštevanju zakonsko določenega, v kolektivni pogodbi predvidenega ali dopustno dogovorjenega krajšega odpovednega roka ter upoštevanjem zakonsko določenih omejitev glede odpovedi.

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

Pravna dejanja, ki so bila storjena pred uvedbo stečajnega postopka in zadevajo premoženje stečajnega dolžnika, se lahko izpodbijajo na podlagi namena neupravičenega zapostavljanja upnika in prodaje premoženja pod ceno (člen 28 KO), na podlagi ugodnejšega obravnavanja posameznega upnika (člen 30 KO) ali na podlagi vednosti o plačilni nesposobnosti (člen 31 KO). Prav tako se lahko izpodbija neodplačane in druge ustrezne odprodaje (člen 29 KO). Natančno opredeljene pogoje za izpodbijanje lahko preberete v besedilu zakona, ki ga najdete na spletni strani urada predsednika vlade (Bundeskanzleramtswebseite Deutsch).

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

Glej odgovor na vprašanje 5.

8. Kako je urejen sanacijski postopek?

Postopek prisilne poravnave

Prisilna poravnava ni samostojen postopek v primeru insolventnosti, temveč „poravnava v stečaju“. Tudi v tem primeru privede postopek prisilne poravnave do oprostitve preostanka dolgov: stečajni dolžnik plača delež prisilne poravnave in je potemtakem oproščen terjatev v stečajnem postopku.

Postopek prisilne poravnave se lahko uvede samo na zahtevo poštenega stečajnega dolžnika (ki ni bil obsojen zaradi goljufivega stečaja, očitnega zavajanja ipd.). Istočasno mora stečajni dolžnik predložiti predlog, na kakšen način se lahko poplača ali zavaruje upnike (člen 140(1) KO). Zahteva je nesprejemljiva, če stečajnim upnikom ni ponujen minimalni delež 20 % terjatev v stečajnem postopku, plačljiv v roku dveh let. Fizičnim osebam, ki ne vodijo nobenega podjetja, se lahko odobri rok plačila do pet let. V kolikor je rok plačila daljši kot dve leti, mora delež znašati najmanj 30 % (člen 141(3) KO). Med drugim je treba zahtevke izločitvenih in ločitvenih upnikov pustiti nedotaknjene, upnike stečajne mase je treba v celoti poplačati in stečajne upnike načeloma obravnavati enako (člen 149f KO). Poleg tega se brez izrecne privolitve upravičencev ne sme omejiti pravic stečajnih upnikov zoper državljane ali sodolžnike stečajnega dolžnika ali zoper regresne zavezance (člen 151 KO). V prisilno poravnavo mora privoliti večina stečajnih upnikov z glasovalno pravico, prisotnih na naroku prisilne poravnave. Poleg tega mora celotni znesek terjatev upnikov, ki so privolili v poravnavo, znašati vsaj tri četrtine celotnega zneska upnikov, prisotnih na naroku. (člen 147(1) KO).

Na vrh straniNa vrh strani

Če potem prisilno poravnavo potrdi še sodišče, je stečajni dolžnik oproščen preostanka svojih dolgov, ki presega delež, do stečajnih upnikov (člen 156 KO).

Postopek poravnave dolgov

Če v postopku poravnave dolgov ne pride do prisilne poravnave, se unovči premoženje dolžnika. Drugo možnost odpisa dolgov ponuja načrt plačil ali subsidiarno postopek prelivanja. Pri načrtu plačil gre za posebno obliko prisilne poravnave. Glavna razlika je v pomanjkanju zakonsko določenega minimalnega deleža in razširitvi najdaljšega dovoljenega roka plačila na sedem let. Za sprejem načrta plačil je potrebna enaka večina upnikov kot v primeru prisilne poravnave in poravnave.

Če upniki ne privolijo v načrt plačil, mora sodišče odločiti o zahtevku dolžnika za izvedbo postopka prelivanja z oprostitvijo preostanka dolgov (člen 200(1) KO). Privolitev upnikov v tem primeru ni potrebna. V prvi vrsti gre za prelitje zarubljivega dela dohodka. Dolžnik mora ustrezne terjatve (plače) za sedem let prepustiti zaupniku upnikov. Postopek je uspešen, če dolžnik uspe z iztržkom iz unovčenja stečajne mase in s prelivanjem v treh letih poplačati najmanj 50 % ali v sedmih letih najmanj 10 % upniških terjatev. V tem primeru sodišče razglasi postopek prelivanja za končan in izreče oprostitev preostanka dolgov (člen 213 KO). V kolikor cilj plačila po sedmih letih ni dosežen, lahko sodišče po pravični presoji kljub temu izreče oprostitev preostanka dolgov, odloži odločitev ali pa postopek prelivanja podaljša za največ tri leta.

Poravnalni postopek

Če je dolžnik plačilno nesposoben ali prezadolžen (glej vprašanje 1 zgoraj) oz. mu grozi plačilna nesposobnost, lahko poda zahtevo za začetek poravnave. Zahtevi po poravnavi mora priložiti številne dokumente (seznam premoženja, seznam upnikov in dolžnikov, bilanco stanja zadnji treh let, predlog poravnave itd.). Predpogoj za dopustitev poravnave je poleg poštenosti dolžnika predlog plačila zakonsko določenega minimalnega deleža, namreč 40 % upniških terjatev v dveh letih po sprejetju poravnave.

Na vrh straniNa vrh strani

Praviloma je treba poravnavo sprejeti v devetdesetih dneh po začetku postopka (člen 67(1)(2) AO). Zahteve po večini glasov ustrezajo zahtevam iz prisilne poravnave (glej zgoraj). Poravnava zahteva sodno potrditev. Odločitev o potrditvi poravnave se javno objavi v datoteki plačilna nesposobnost (člen 49(3) AO).

Za zaključno fazo postopka obstajajo tri možnosti: ukinitev postopka brez nadziranja dolžnika, ukinitev z nadziranjem preko skrbnika ali nadaljevanje poravnalnega postopka z nadziranjem preko upravitelja poravnave.

9. Kako je urejen likvidacijski postopek?

Načeloma mora stečajni upravitelj izvensodno, zlasti s prostovoljno prodajo, unovčiti stvari, ki sodijo v stečajno maso. Do sodne dražbe v skladu z izvršilnim predpisom pride samo izjemoma, če tako sklene stečajno sodišče na zahtevo stečajnega upravitelja.

Pri pomembnih ukrepih se mora stečajni upravitelj najprej posvetovati z upniškim odborom in pridobiti njegovo (člen 114(1) KO). Poleg tega mora stečajni upravitelj stečajnemu sodišču vsaj osem dni vnaprej napovedati določene pravne posle, katerih vrednost presega 100.000 EUR. Sodišče ima možnost prepovedati izvedbo teh poslov (člen 116 KO: sklenitev poravnav, priznanje spornih izločitvenih, ločitvenih in kompenzacijskih zahtevkov in spornih terjatev zoper stečajno maso, vložitev izpodbojnih tožb itd.). Določeni pravni posli potrebujejo - ne glede na njihovo vrednost - odobritev upniškega odbora in stečajnega sodišča (člen 117 KO).

Upniški odbor lahko z odobritvijo stečajnega sodišča sklene, da se terjatve, katerih izterjava obljublja zadosten uspeh, in stvari neznatne vrednosti prepustijo stečajnemu dolžniku v prosto razpolaganje (člen 119(5) KO).

Na vrh straniNa vrh strani

Upnike stečajne mase je treba ne glede na stanje postopka poplačati, kakor hitro so njihove terjatve določene in dospele (člen 124(1) KO). Če stečajna masa ne zadošča za izpolnitev terjatev zoper stečajno maso, mora stečajni upravitelj o tem nemudoma obvestiti stečajno sodišče in ustaviti poplačilo upnikov stečajne mase. V takšnem primeru pride do „stečaja v stečaju“ (člen 124a KO).

Poplačilo stečajnih upnikov se lahko prične šele po splošnem revizijskem sestanku. Stečajni upravitelj opravi razdelitev sredstev načeloma po posvetovanju z upniškim odborom in v skladu s privolitvijo stečajnega sodišča v predlog razdelitve (členi 128-130 KO). Posebna pravila veljajo za obravnavo izpodbijanih (člen 131 KO) in prepozno prijavljenih (člen 134 KO) terjatev ter za stečajne upnike, ki so hkrati ločitveni upniki (člen 132 KO).

10. Kako se zaključi postopek v primeru insolventnosti?

Stečajni postopek

Stečajni postopek se zaključi, ko je izvršba razdelitve stečajne mase dokazana pred stečajnim sodiščem, v primeru prisilne poravnave (člen 139(1) KO), ko je slednja pravnomočno potrjena in so terjatve izločitvenih in ločitvenih upnikov ter upnikov stečajne mase poplačane ali zagotovljene (člen 157(1) KO). Nadalje se stečaj zaključi tudi v primeru pravnomočno potrjenega načrta plačila (člen 196(1) KO) ali pravnomočno uvedenega postopka prelivanja (člen 200(4) KO).

Poleg tega se stečaj zaključi, če vsi upniki stečajne mase in stečajni upniki privolijo v zaključek postopka (člen 167(1) KO) ali če se tekom stečajnega postopka izkaže, da premoženje ne zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka (člen 166 KO).

Pravnomočen zaključek stečaja ima zlasti naslednje učinke:

  • Prejšnji stečajni dolžnik znova pridobi popolno pravico razpolaganja s svojim premoženjem (člen 59 KO), pristojnosti stečajnega upravitelja se končajo.
  • Prejšnji stečajni dolžnik znova pridobi neomejene aktivne in pasivne pravice procesne legitimacije. V še nerešenih sodnih procesih pride do zakonske spremembe strank z mase na prejšnjega stečajnega dolžnika.
  • Stečajni upniki lahko sedaj znova neomejeno vložijo tožbo v izvršilnem postopku zoper prejšnjega stečajnega dolžnika, da bi izterjali delež svojih terjatev, ki je presegal stečajni delež.

Na določenih področjih obstajajo upravnopravne (npr. po obrtnem zakoniku) ali poklicnopravne (npr. po odvetniškem zakoniku) omejitve, ki stečajnemu dolžniku preprečujejo vnovično vodenje podjetja. Kazenske sankcije grozijo v primeru naklepnega oškodovanja upnikov.

Poravnalni postopek

Zaključek postopka privede do prenehanja pravnih omejitev, ki izhajajo iz poravnave, glede svobodnega razpolaganja dolžnika.

« Stečaj - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-04-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo