Evropska komisija > EPM > Pravo, ki se uporablja > Latvija

Zadnja sprememba: 23-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravo, ki se uporablja - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

I. Pravni viri I.
I.1. Nacionalna zakonodaja I.1.
I.2. Večstranske konvencije I.2.
I.3. Dvostranske konvencije I.3.
II. Uporaba kolizijskih pravil II.
II.1. Uradna uporaba kolizijskih pravil II.1.
III. Kolizijska pravila III.
III.1. Pravna osebnost III.1.
III.2. Očetovstvo, sorodstvo med starši in otroki ter posvojitev III.2.
III.3. Sklenitev zakonske zveze, partnerstvo, razveza zakonske zveze III.3.
III.4. Lastništvo premoženja zakoncev III.4.
III.5. Dedovanje III.5.
III.6. Lastninske pravice III.6.
III.7. Plačilna nesposobnost III.7.

 

I. Pravni viri

I.1. Nacionalna zakonodaja

Hierarhija zakonodaje je postavljena glede na pravno moč njenih norm. Pravna moč zakonodaje, ki jo izdajo pristojne institucije, je lahko različna, odvisno od postopka, uporabljenega za sprejetje zakonodaje. Pravna moč določa, ali norme, ki jih vsebuje del zakonodaje, prevladajo nad nižjimi normami ali so podrejene višjim normam.

Za latvijsko zakonodajo velja naslednja hierarhija:

  1. Ustava (Satversme) Republike Latvije;
  2. zakoni, ki jih sprejme parlament (Saeima), mednarodne pravne norme, ki jih parlament ratificira, in zakoni o potrditvi mednarodnih sporazumov;
  3. vladne uredbe, ki imajo veljavnost zakonov;
  4. vladne uredbe in mednarodne pravne norme, ki jih potrdi vlada;
  5. obvezni predpisi lokalnih organov.

I.2. Večstranske konvencije

  • Rimska konvencija o veljavnem pravu v obligacijskih razmerjih iz leta 1980;
  • Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1. marca 1954;
  • Haaška konvencija z dne 15. novembra 1965 o vročanju sodnih in izvensodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini;
  • Haaška konvencija z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini;
  • Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o mednarodnem dostopu do pravnega varstva.

I.3. Dvostranske konvencije

  • Sporazum med Republiko Latvijo in Rusko federacijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Belorusijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Uzbekistan o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Kirgiško republiko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Moldavijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Ukrajino o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah;
  • Sporazum o pravni pomoči in pravnih razmerjih med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo;
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah.

II. Uporaba kolizijskih pravil

II.1. Uradna uporaba kolizijskih pravil

Če latvijsko pravo dopušča uporabo prava tuje države, se njegova uporaba določi na podlagi postopka iz Zakona o civilnem postopku. Če to ni mogoče, se šteje, da je pravna ureditev ustrezne tuje države na zadevnem pravnem področju skladna z latvijsko pravno ureditvijo na istem področju. Če se na podlagi Civilnega zakonika mora uporabiti pravo tuje države, vendar to pravo nato določa, da se uporabi latvijsko pravo, se mora uporabiti latvijsko pravo.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravo tuje države se ne uporablja v Latviji, če je v nasprotju s socialnim modelom ali moralnimi ideali Latvije oziroma z obveznimi in prepovednimi normami latvijskega prava.

III. Kolizijska pravila

III.1. Pravna osebnost

Pravno in poslovno sposobnost fizične osebe določa zakonodaja države prebivanja. Če ima fizična oseba več prebivališč in je eno od teh v Latviji, se o njeni pravni in poslovni sposobnosti ter posledicah njenih pravnih dejanj odloča na podlagi latvijske zakonodaje.

Tuje državljane, ki nimajo poslovne sposobnosti, a bi se jim poslovna sposobnost lahko priznala v skladu z latvijsko zakonodajo, zavezujejo pravna dejanja, ki jih opravijo v Latviji, če je to potrebno zaradi sojenja.

Pravno in poslovno sposobnost pravne osebe določa zakonodaja države, v kateri ima sedež njen upravni odbor.

Določbe latvijskih zakonov, ki omejujejo pravno ali poslovno sposobnost tujih državljanov v Latviji, ostanejo nespremenjene.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.2. Očetovstvo, sorodstvo med starši in otroki ter posvojitev

O pravnih razmerjih, ki se nanašajo na očetovstvo za otroka in izpodbijanje očetovstva, se odloča na podlagi latvijske zakonodaje, če ima otrokova mati ob rojstvu otroka stalno prebivališče v Latviji.

Latvijska zakonodaja se uporablja tudi, če spor o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva nastane v Latviji.

Na vrh straniNa vrh strani

Če se otroku dodeli stalno prebivališče v Latviji, za pravna razmerja med starši in otrokom velja latvijska zakonodaja.

Skrbništvo in skrbništvo nad premoženjem se vzpostavita v skladu z latvijsko zakonodajo, če imajo varovanci stalno prebivališče v Latviji. Če je premoženje varovancev v Latviji, zanj velja latvijska zakonodaja, tudi če nimajo stalnega prebivališča v Latviji.

Latvijska zakonodaja dopušča posvojitev otroka zakonca, če ima posvojenec stalno prebivališče v Latviji.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.3. Sklenitev zakonske zveze, partnerstvo, razveza zakonske zveze

Če se zakonska zveza sklene v Latviji, pravico do sklenitve zakonske zveze, formalnosti za sklenitev zakonske zveze in posledice sklenitve zakonske zveze določa latvijska zakonodaja.

Na podoben način pravico latvijskega državljana do sklenitve zakonske zveze v tuji državi določa latvijska zakonodaja. V takem primeru formalnosti za sklenitev zakonske zveze določa zakonodaja države, v kateri se sklene zakonska zveza.

O prenehanju in razveljavitvi zakonske zveze latvijska sodišča odločajo v skladu z latvijsko zakonodajo, ne glede na državljanstvo zakoncev. V zvezi s tem se lahko dovoli izjema od določbe, da se o vseh civilnopravnih razmerjih odloča v skladu z zakonodajo, ki velja ob njihovi vzpostavitvi, spremembi ali prenehanju.

V skladu z latvijsko zakonodajo se lahko odloča tudi o razmerjih med zakonci v času, preden je za njih začela veljati latvijska zakonodaja. Prej pridobljene pravice ostanejo nespremenjene.

Na vrh straniNa vrh strani

Prenehanje ali razveljavitev zakonske zveze, ki jo je sklenil latvijski državljan v tuji državi, se prizna tudi v Latviji, razen če razlogi za prenehanje ali razveljavitev niso skladni z latvijsko zakonodajo ali so v nasprotju s socialnim modelom ali moralnimi ideali Latvije.

Osebna in premoženjska razmerja zakoncev določa latvijska zakonodaja. Če je premoženje zakoncev v Latviji, zanj velja latvijska zakonodaja, tudi če zakonca nimata stalnega prebivališča v Latviji.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.4. Lastništvo premoženja zakoncev

Osebna in premoženjska razmerja zakoncev določa latvijska zakonodaja. Če je premoženje zakoncev v Latviji, zanj velja latvijska zakonodaja, tudi če zakonca nimata stalnega prebivališča v Latviji.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.5. Dedovanje

Za pravice do dedovanja dediščine v Latviji se uporablja latvijska zakonodaja.

Razdelitev dediščine v tuji državi je mogoča samo, ko so izpolnjeni zakoniti zahtevki za dedovanje oseb, ki imajo stalno prebivališče v Latviji.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.6. Lastninske pravice

Lastninske pravice, vključno s posestjo, določa zakonodaja države, v kateri je premoženje.

Če se spremeni lokacija premičnega premoženja, lastninske pravice tretjih oseb, pridobljene v skladu z zakoni kraja, v katerem je bilo prej premično premoženje, ostanejo nespremenjene.

O posledicah izteka zastaralnih rokov za lastninske pravice se odloča v skladu z zakonodajo kraja, kjer se premoženje nahaja ob izteku roka.

Obliko in vsebino pridobitve, spremembe in prenehanja lastninskih pravic na nepremičninah v Latviji in obligacijskih pravic, ki izhajajo iz pravnih poslov, na podlagi katerih se lahko pridobijo, spremenijo ali prenehajo take lastninske pravice, določa izključno latvijska zakonodaja, ne glede na to, kdo je sklenil ustrezne pravne posle in kje. Nasprotujoče si določbe in oblike takih pravnih poslov v Latviji ne veljajo.

Navedene določbe se uporabljajo, če ni določeno drugače v mednarodni zakonodaji, zavezujoči za Republiko Latvijo.

III.7. Plačilna nesposobnost

(Glej stran o plačilni nesposobnosti).

« Pravo, ki se uporablja - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 23-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo