Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Španija

Zadnja sprememba: 08-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Reševanje sporov na samem sodišču naj bo zadnje sredstvo, saj to pomeni zapravljanje denarja (sodni stroški) in časa (če upoštevamo dolžino in vse zakonite postopke ter možne slučajne zamude v delovanju sodnega sistema).

V vseh primerih je bolj zaželeno, da se že vnaprej poskusi doseči zunajsodna poravnava ali sporazumna rešitev. Španska zakonodaja sama spodbuja k uporabi teh alternativnih ukrepov tako, da omogoča do njih dostop, v nekaterih primerih, kot so nekateri zaposlitveni spori, pa so po zakonodaji ti ukrepi celo obvezni, preden se začnejo spori reševati na sodišču.

Sledi nekaj praktičnih informacij o alternativnem reševanju sporov v Španiji.

V Španiji je poleg osebnega pogajanja, ki je običajno eden izmed najpomembnejših vidikov pravne prakse, možna tudi poravnava, ki mora biti opravljena pred Službo za mediacijo pri upravljanju dela v okviru delovnega pravnega spora (povezano z delovnim sodiščem).

Na civilnih sodiščih obstaja za postopke, ki obravnavajo vsote nad 3000 EUR, obvezen poravnalni postopek, ki sledi predložitvi zahtevka in odgovoru obrambe. Ta poravnalni postopek izvaja sodnik, ki je dolžan spodbujati prizadevanja za sklenitev sporazuma. Sodni postopek se sproži samo, če to ne uspe.

Poravnava je ena izmed dolžnosti sodnih uradnikov v smislu, kot ga določa procesno pravo, zajema pa posebno mediacijsko delo. Ta dolžnost začne veljati po začetku veljave Zakona o prostovoljni jurisdikciji.

Z arbitražo posredovanje in sodbo sodišč na podlagi sporazuma med strankami zamenja posredovanje in sodba arbiterja. To sodi v okvir zasebnega prava, čeprav so v preteklih letih njegov institucionalni vidik razvijala ministrstva za potrošniške zadeve in gospodarske zbornice.

S poravnavo ali arbitražo se lahko rešujejo vse vrste sporov z izjemo:

  • Zadev, za katere je bila izdana dokončna sodba, razen za vidike, ki izhajajo iz izvršitve;
  • Zadev, ki so neločljivo povezane z drugimi zadevami, pri katerih stranke nimajo pristojnosti odločanja, na primer civilni status oseb, vprašanje preživnine v prihodnosti in zakonskih zadev (prenehanje življenjske skupnosti, razveljavitev zakonske zveze in razveza), čeprav se finančne zadeve, ki iz njih izhajajo, lahko rešijo zunaj sodišča;
  • Zadev v katerih mora na podlagi zakona posredovati javno tožilstvo, tako da zastopa in zagovarja tiste, ki zaradi nesposobnosti ali pomanjkanja pravnega zastopstva, ne morejo nastopiti v svojem imenu, kar je značilno v primerih pravne nesposobnosti in mladoletnikov;
  • Potrošniških sporov, ki jih ni mogoče rešiti z arbitražo v primeru zastrupitve, poškodb, smrti ali verjetnega dokaza o kaznivem dejanju.

Poravnavo urejata Zakon o pravdnem postopku (za pravdne postopke) in Zakon o delovnem postopku (za delovne postopke).

Na vrh straniNa vrh strani

V civilnih zadevah in do začetka veljave Zakona o prostovoljni jurisdikciji je poravnava neobvezna in je ni mogoče predpisati. Sodniki na prvostopenjskih sodiščih in mirovni sodniki (neprofesionalni sodniki) so v kraju, kjer ima obtoženec stalni naslov ali, če tega nima, prebivališče, pristojni za izvedbo poravnalnih postopkov. Poravnalni dokument, ki vsebuje sporazume med strankami, je izvršljivi inštrument, ki se ga lahko uporabi za začetek izvršilnih postopkov.

Arbitražo ureja Zakon o arbitraži, Zakon 60/2003 z dne 23. decembra 2003. Ta zakon se uporablja tudi za posebne arbitražne mehanizme, izmed katerih se v praksi najpogosteje uporablja arbitraža v potrošniških zadevah za reševanje sporov v zvezi s porabo blaga in storitev, ki je zajeta v Zakonu 26/1984 z dne 19. julija 1984 o splošnem varstvu potrošnikov in uporabnikov.

Arbitraža lahko v Španiji temelji na zakonu ali pravičnosti. Na splošno to pomeni, da se z arbitražo rešujejo spori z uporabo veljavne zakonodaje, razen če stranki izrecno ne dovolita, da se spor rešuje izključno na temelju pravičnosti. Ta kriterij pravičnosti, z drugimi besedami brez uporabe veljavne zakonodaje, je kriterij, ki se ga uporablja za podporo arbitražni odločbi v nekaterih institucionalnih arbitražnih postopkih, kot so postopki v zvezi s potrošniškimi zadevami.

S spodnjega seznama izberite položaj, ki se ujema z vašim, da bi ugotovili, ali imate na voljo alternativno rešitev spora:

Spori med posamezniki

Obstajati mora sporazum o arbitraži, ki je lahko v obliki klavzule v pogodbi ali samostojnega sporazuma. V njem mora biti navedeno, da stranki soglašata, da bosta nekatere ali vse spore, ki lahko nastanejo ali ki so nastali v posebnem ravnem razmerju, pogodbenem ali nepogodbenem, reševali z arbitražo.

Sporazum o arbitraži mora biti opredeljen v pisni obliki kot dokument, ki ga podpišeta stranki, ali kot izmenjava pisem, telegramov, faksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo evidenco sporazuma.

Ta zahteva bo veljala za izpolnjeno, če je sporazum o arbitraži evidentiran in dostopen za nadaljnje posvetovanje v elektronskem, optičnem ali drugem mediju.

Sporazum o arbitraži se šteje za vključenega v sporazum med strankama, če je evidentiran v dokumentu, ki sta ga stranki poslali druga drugi v kateri koli izmed oblik, navedenih v prejšnjem odstavku.

Da bi se ta sporazum štel za veljavnega, se ne sme nanašati na zadeve, ki so po zakonu izključene iz zakonodaje.

Na vrh straniNa vrh strani

Nikakršen zakon ali sodna odločba ne more prisiliti ljudi, da se zatečejo k arbitraži. Arbitraža je za posameznike prostovoljna.

V arbitraži je treba spoštovati načela enakosti, pravico do zaslišanja in kontradiktorne postopke. Arbiter mora stranki obravnavati enakovredno in vsaki dati dovolj možnosti, da uveljavi svoje pravice. Poleg tega je dolžan tudi varovati zaupnost informacij, ki so mu sporočene v arbitražnih postopkih.

Stranki se lahko prosto sporazumeta o postopku, kar mora arbiter upoštevati. Če sporazuma o tem ni mogoče doseči, lahko arbiter na podlagi določb Zakona o arbitraži usmerja arbitražni postopek, kot se mu zdi ustrezno. To pooblastilo arbtirov vključuje sposobnost odločiti o dopustnosti, smotrnosti in uporabnosti dokaza, o izvajanju dokazov, tudi na pobudo arbitra, in o tehtanju dokazov.

Razen če se stranki ne sporazumeta drugače, arbiter odloči, ali je treba predstaviti argumente in dokaze ter vložiti procesno gradivo na zaslišanju ali pa je to mogoče izključno opraviti pisno.

Razen če ni drugače dogovorjeno, lahko oba arbitra in arbitražno telo stranki zaprosijo, da vnaprej poravnata stroške, za katere menijo, da so potrebni za kritje pristojbin in stroškov arbitrov ter stroškov, ki lahko nastanejo v samem postopku. Če stranki tega ne storita, lahko arbitra prekineta ali zaključita arbitražni postopek. Če ena izmed strank ni opravila plačila v določenem roku, lahko arbitra pred razglasitvijo zaključka ali prekinitve postopka to sporočita drugim strankam, da lahko, če same tako želijo, opravijo plačilo same v imenu navedene stranke v roku, ki je določen za ta namen.

Za to vrsto arbitraže brezplačna pravna pomoč ni omogočena.

Odločba v zvezi s sporom, o kateri razsodi arbiter, se imenuje „laudo“. Vse arbitražne odločbe morajo biti sestavljene v pisni obliki in biti podpisane s strani arbitrov, ki lahko izrazita različno mnenje. Kjer je prisoten več kot eden arbiter, zadostujejo podpisi večine članov arbitražnega razsodišča ali preprosto njegovega predsednika. Arbitražna pogodba velja za evidentirano, kadar so evidentirani njena vsebina in podpisi, poleg tega pa je na voljo za nadaljnje posvetovanje v elektronskem, optičnem ali drugem mediju. Arbiter mora pojasniti razloge za svojo odločitev, do katere je prišel bodisi na podlagi zakonodaje ali pravičnosti. Na podlagi tega, o čemer se stranki sporazumeta, lahko arbiterji v odločbi določijo stroške arbitraže, ki vključujejo pristojbine in stroške pravnega svetovanja in predstavnikov strank, stroške uslug arbitražnega telesa in druge stroške, ki so nastali v arbitražnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Če arbitražna odločba ni izpolnjena prostovoljno, se lahko na sodiščih sprožijo izvršilni postopki v skladu z določbami Zakona o civilnem postopku (povezava na seznam izvršitev sodb).

V primeru nesoglasja o obvezujoči naravi arbitražne odločbe, se z arbitražnim sporazumom stranki obveže, da izpolnita določila odločbe, sodiščem pa prepove obravnavo sporov, predloženih v arbitražo, če bi se katera izmed zadevnih strank med pravnim postopkom sklicevala na odločbo.

Arbitražni sporazum ne preprečuje strankam, da sodišče zaprosijo za sprejetje preventivnih ukrepov, ali da sodišču sprejetje takšnih ukrepov prepreči, pred ali med samim arbitražnim postopkom (povezava na začasne ukrepe in preventivne ukrepe).

Arbitražna odločba se lahko razveljavi, če za to zaprosi ena izmed strank, ki zatrdi in dokaže, da:

  • arbitražni sporazum ne obstaja ali da ni veljaven;
  • ni bil ustrezno obveščen o imenovanju arbiterja v arbitražnem postopku ali da zaradi določenih razlogov ni mogel uveljaviti svojih pravic;
  • so arbitri sprejeli odločitev o drugih zadevah, ki jim niso bile predložene;
  • imenovanje arbitrov ali arbitražni postopek nista bila v skladu s sporazumom med strankama, razen če je bil ta sporazum v nasprotju z obvezno določbo zakona ali, če takšnega sporazuma ni, da imenovanje ali postopke nista bila v skladu z zakonom;
  • so arbitri odločali o zadevah, ki jih ni mogoče predložiti v arbitražo;
  • je arbitražna odločba v nasprotju z javno politiko.

Odpovedne postopke se obravnava na regionalnem sodišču; proti odločbi tega sodišča se ni mogoče pritožiti.

Družinski spori

V zvezi s postopki, ki obravnavajo prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo, sodišče spodbuja rešitev spora s pomočjo vzajemnega sporazuma med strankama, pod pogojem da se postopek, ki se je začel zaradi nesoglasja med strankama, lahko reši sporazumno. Sporazum, ki mora zajemati vidike v zvezi s skrbništvom otrok, ureditvijo obiskov, prispevkom za stroške, ki izhajajo iz zakonske zveze, in, kadar je to primerno, vzdrževanjem ter uporabo bivališča, ki je dom družine, lahko odobrijo samo sodišča, kadar se smatra, da to ne škodi interesom mladoletnikov ali katerega koli člana zakonskega para. Javno tožilstvo posreduje v primeru mladoletnikov, sodišča pa lahko predlagajo spremembe, za katere menijo, da so priporočljive.

Glej “Ločitev – Španija”, “Starševska odgovornost – Španija” in “Zahtevki za vzdrževanje – Španija”.

V nekaterih avtonomnih regijah, kot so Katalonija, Valencia in Baskija obstajajo posebna pravila o družinski mediaciji.

Spori med delojemalci in delodajalci

V izdelavi.

Spori med najemodajalci in najemniki

Zakon 49/2003 z dne 26. novembra 2003 o najemu kmetijskih gospodarstev je odpravil obvezno posredovanje arbitražnih razsodišč za kmetijska gospodarstva v nekaterih sporih, kot so spori, ki se nanašajo na dostop do najemnikove posesti. Stranki lahko zdaj v zvezi s tem zadeve prosto predložita v arbitražo pod pogoji, določenimi v veljavni zakonodaji.

Koristne povezave

  • Arbitražni sistem za potrošniške zadeve español
  • Evropski obrazec za pritožbe za potrošnike English PDF File (PDF File 82,9 KB)
  • Mreža za zunajsodno reševanje sporov v sektorju finančnih storitev: „FIN-NET“ Deutsch - English - français

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo