Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Slovenija

Zadnja sprememba: 07-04-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Če preberete podatke v podatkovni kartici "ARS-splošna informacija"boste imeli pregled nad altrenativnimi metodami reševanja

V tej novi podatkovni kartici vam bomo skušali zagotoviti več praktičnih informacij glede ARS v Sloveniji.



 

KAZALO

Kot prvo, kateri so v splošnem različni načini ARS v Sloveniji? Kot prvo, kateri so v splošnem različni načini ARS v Sloveniji?
Katere vrste sporov je mogoče reševati s sredstvi te oblike altrenativnega rešavanja sporov? Katere vrste sporov je mogoče reševati s sredstvi te oblike altrenativnega rešavanja sporov?
Ali je uporaba te oblike alternativnega reševanja sporov obvezna po pravu ali pod pogoji sodnega reda? Ali je uporaba te oblike alternativnega reševanja sporov obvezna po pravu ali pod pogoji sodnega reda?
Ali je ta oblika alternativnega reševanja spora urejena z zakonom? Ali je ta oblika alternativnega reševanja spora urejena z zakonom?
Obstajajo pogodbene klavzule, ki določajo, da je potrebno katerikoli spor, ki se nanaša na pogodbo, pred sodnim postopkom obvezno predložiti v reševanje arbitraži. Ali takšne pogodbene klavzule zavezujejo stranki te oblike ARS? Obstajajo pogodbene klavzule, ki določajo, da je potrebno katerikoli spor, ki se nanaša na pogodbo, pred sodnim postopkom obvezno predložiti v reševanje arbitraži. Ali takšne pogodbene klavzule zavezujejo stranki te oblike ARS?
Kako se zagotavlja, da izbrana oblika ARS uživa stopnjo zanesljivosti, ki jo zahteva sodna administracija?Še posebej, kako se zagotavlja, da ostanejo pogajanja zaupna? Kako se zagotavlja, da izbrana oblika ARS uživa stopnjo zanesljivosti, ki jo zahteva sodna administracija?Še posebej, kako se zagotavlja, da ostanejo pogajanja zaupna?
Ali je potrebno poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v tej obliki ARS? Ali je potrebno poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v tej obliki ARS?
Ali lahko ta oblika ARS izvaja na daljavo, šeposebej z elektonskimi sredstvi? Ali lahko ta oblika ARS izvaja na daljavo, šeposebej z elektonskimi sredstvi?
Ali je ta oblika ARS brezplačna? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? (glejte temo „pravna pomoč“) Ali je ta oblika ARS brezplačna? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? (glejte temo „pravna pomoč“)
Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če v izbrani obliki ARS ne dosežeš rešitve spora? Ali ima uporaba te oblike ARS vpliv na rok za vložitev tožbe na sodišče? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če v izbrani obliki ARS ne dosežeš rešitve spora? Ali ima uporaba te oblike ARS vpliv na rok za vložitev tožbe na sodišče?
V kakšni obliki se sklene dogovor, v kolikor uporabite to obliko ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni prostovoljno izvršen?Ali se lahko uporabi običajen izvršilni postopek? Ali je še vedno zadevo reševati pred sodiščem? V kakšni obliki se sklene dogovor, v kolikor uporabite to obliko ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni prostovoljno izvršen?Ali se lahko uporabi običajen izvršilni postopek? Ali je še vedno zadevo reševati pred sodiščem?

 

Kot prvo, kateri so v splošnem različni načini ARS v Sloveniji?

Načini alternativnega reševanja sporov (ARS) omogočajo, da se spor reši brez intervencije sodišča ali vsaj brez meritorne odločitve sodišča. Med glavne načine ARS, ki se izvajajo v Sloveniji, spadajo arbitraža, mediacija in v širšem smislu aktivnost sodišča v smeri spodbujanja sodnih poravnav.

Arbitraža ali razsodišče je nedržavno sodišče, ki jo sestavlja ena ali več oseb, o katerih imenovanju se stranke sporazumejo, in stranke ji sporazumno ter prostovoljno na podlagi dogovora oziroma pogodbe zaupajo izdajo meritorne odločbe, ki jo zakon izenačuje s pravnomočno sodbo rednega sodišča. S sklenitvijo arbitražnega dogovora stranke izključijo pristojnost rednih sodišč.

Mediacija je obravnavanje sporov s pomočjo nevtralne tretje osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe.

Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Kdor namerava vložiti tožbo, lahko poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo (preventivna sodna poravnava). Sporazum o sklenjeni sodni poravnavi predstavlja izvršilni naslov.

V večini primerov lahko uporabite eno od različnih oblik ARS. Da bi dobili več informacij, izberite na naslednjem seznamu primer, ki je podoben vašemu

  • spor med potrošniki in podjetji

Kot je bilo že pojasnjeno v podatkovni kartici "ARS-pravo Skupnosti", je Komisija na svoji spletni strani objavila seznam številnih institucij ARS za reševanje potrošniških sporov v vseh državah članicah. Na tem seznamu boste našli praktične informacije, ki so potrebne za vašo odločitev, da se obrnete na eno od teh shem alternativnega reševanja sporov: njeno strokturo, področje, kakšen postopek zasleduje, stroške in podrobnosti. Podrobnosti o tem seznamu najdete na naslednjem spletnem naslovu English

Na vrh straniNa vrh strani

Morda se boste potrebovali obrniti na organ v državi članici, pristojen za alternativno reševanja sporov. Podatke o konkretno pristojnih organih najdete na spletni strani EEJ-mreže English ali FIN-mreže English v primeru spora, ki se nanaša na finančne storitve.

Katere vrste sporov je mogoče reševati s sredstvi te oblike altrenativnega rešavanja sporov?

Arbitraža ni primeren način reševanja za vse vrste sporov. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo; V nadaljevanju: ZPP) določa, da lahko za spore o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, stranke s pogodbo določijo pristojnost domače arbitraže. V sporih, v katerih je vsaj ena od strank fizična oseba s prebivališčem v tujini ali pravna oseba s sedežem v tujini, se lahko stranke dogovorijo za pristojnost tuje arbitraže pod pogojem, da ne gre za spor, za katerega je izključno pristojno slovensko sodišče. z arbitražo na primer ni mogoče reševati zakonskih sporov in sporov o ugotavljanju ter izpodbijanju očetovstva in materinstva. Stranke se odločajo za uporabo arbitraže predvsem glede gospodarskih sporov. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je Stalna arbitraža, ki je pristojna za reševanje sporov iz medsebojnih poslovnih odnosov, ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo. Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav d.d. je specializirana arbitraža, ki odloča v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerij. Razsodišče pri Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev d.d. je specializirano razsodišče, ki je pristojno za reševanje sporov v zvezi s posli s serijskimi vrednostnimi papirji.

Na vrh straniNa vrh strani

S sodno poravnavo se lahko rešujejo vse vrste sporov v civilnopravnih razmerjih, razen v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (razen glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami, pri čemer sodišče ne dovoli poravnave, če ugotovi, da ni v skladu z interesi otroka). Prav tako se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (nasprotujejo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom).

Različne nevladne organizacije oziroma sodišča izvajajo mediacijo za različne vrste sporov. Sodišča izvajajo sodišču pridruženo mediacijo v pravdnih, družinskih in gospodarskih zadevah, nevladne organizacije pa izvajajo mediacijo v medsoseskih sporih, sporih med najemniki in najemodajalci, sporih v šoli, na delovnem mestu, med organizacijami in v potrošniških sporih.

Ali je uporaba te oblike alternativnega reševanja sporov obvezna po pravu ali pod pogoji sodnega reda?

ZPP sicer vsebuje določbe, namenjene spodbujanju sklepanja sodne poravnave, v ta namen je določen tudi poseben poravnalni narok, na katerem se preizkusi možnost sklenitve sodne poravnave, vendar pa je sklenitev sodne poravnave odvisna od svobodne volje strank. Tudi mediacija in druge oblike ARS so prostovoljne, ZPP določa, da lahko na poravnalnem naroku, na predlog strank, ki soglašajo, sodišče prekine pravdni postopek, da bi se opravil poskus alternativne rešitve spora.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, 10/04 - popr., 61/04), ki začne veljati 1.1.2005, v določbah o postopku v delovnih in socialnih sporih določa, da v primeru, ko je z zakonom ali s kolektivno pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, tožba dopustna pod pogojem, da je bil postopek predhodno začet, pa ni bil uspešen. V sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja se navedena določba ne uporablja.

Na vrh straniNa vrh strani

Arbitraža je prostovoljna in temelji na sporazumu strank.

Ali je ta oblika alternativnega reševanja spora urejena z zakonom?

Sodna poravnava je urejena v ZPP, ki vsebuje tudi temeljne določbe o arbitraži. Mediacija zakonsko ni urejena.

Obstajajo pogodbene klavzule, ki določajo, da je potrebno katerikoli spor, ki se nanaša na pogodbo, pred sodnim postopkom obvezno predložiti v reševanje arbitraži. Ali takšne pogodbene klavzule zavezujejo stranki te oblike ARS?

Če sta se stranki s pogodbo dogovorili, naj bo za odločitev o določenem sporu pristojna arbitraža, se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba v istem sporu med istima strankama, na ugovor tožene stranke izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže tožbo.

Sodna poravnava se sklepa pred sodiščem. Mediacija je prostovoljna in ne vpliva na sodni postopek.

Kako se zagotavlja, da izbrana oblika ARS uživa stopnjo zanesljivosti, ki jo zahteva sodna administracija?Še posebej, kako se zagotavlja, da ostanejo pogajanja zaupna?

V zvezi z arbitražo je potrebno upoštevati, da je namen sklenitve arbitražnega sporazuma izključitev pristojnosti rednih sodišč. Postopki pred arbitražami so praviloma tajni, če se stranke ne dogovorijo drugače. Pravila postopka, ki jih sprejmejo sodišča in organizacije, ki izvajajo mediacijo, urejajo vprašanje zaupnosti. Pravila, ki urejajo sodišču pridruženo mediacijo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, na primer določajo, da velja za zaupno vse, kar je na sodišču predloženo v pisni ali ustni obliki, po neuspešnem poskusu mediacije pa se strankam vse pisne vloge vrnejo, sodišče pa v tem postopku pridobljenih izjav in listin v poznejšem pravdnem postopku ne sme upoštevati. V zvezi s sodno poravnavo, ki se sklepa med pravdnim postopkom, veljajo enaka pravila glede zaupnosti kot veljajo za pravdni postopek.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali je potrebno poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v tej obliki ARS?

V arbitražnem postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja popolnoma poslovna oseba. Pravdno nesposobno stranko mora zastopati zakoniti zastopnik. Stranka lahko za zastopanje pooblasti pooblaščenca. Stranke v postopkih pred arbitražami zelo pogosto zastopajo odvetniki.

Pravila postopka mediacije določajo sodišča in organizacije, ki jo izvajajo. Načeloma pravna pomoč pri mediaciji ni obvezna, stranko pa lahko zastopa pooblaščenec

Glede na to, da se sodna poravnava sklepa pred sodiščem, veljajo glede zastopanja enaka pravila kot za pravdni postopek. ZPP določa, da lahko stranke opravljajo pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben, v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Ali lahko ta oblika ARS izvaja na daljavo, šeposebej z elektonskimi sredstvi?

V zvezi z vprašanjem izvedbe postopka na daljavo ZPP, ki ureja sodno poravnavo določa, da se za vlogo, prejeto z uporabo komunikacijske tehnologije in za vlogo prejeto v skladu s pogoji, ki jih zakon določa za uporabo informacijske tehnologije, šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik. ZPP tudi določa, da se sodna poravnava sklene, ko se sporazum strank o poravnavi vpiše v zapisnik, in stranki ta zapisnik podpišeta .

Na vrh straniNa vrh strani

Podrobnejša pravila o poteku postopkov ARS določajo izvajalci ARS.

Ali je ta oblika ARS brezplačna? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? (glejte temo „pravna pomoč“)

Arbitražni postopki niso brezplačni. Glede stroškov arbitražnega postopka velja načelo, da jih mora plačati stranka, ki v postopku ne uspe. Višina stroškov je odvisna od vrednosti spornega predmeta, oblikovanja arbitražnega senata in okoliščine, ali gre za domač ali mednarodni spor. Za razliko od sodnih postopkov se pred arbitražo ne plačujejo takse.

ZPP določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno.

Vprašanje plačila stroškov mediacije urejajo organizacije, ki izvajajo mediacijo. Mediacija, ki se izvaja pridruženo sodišču, je načeloma za stranke brezplačna (razen stroškov pooblaščenca, če ga stranka angažira).

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 - uradno prečiščeno besedilo) določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Brezplačna pravna pomoč se odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če v izbrani obliki ARS ne dosežeš rešitve spora? Ali ima uporaba te oblike ARS vpliv na rok za vložitev tožbe na sodišče?

Mediacija ne vpliva na možnost začeti oziroma nadaljevati sodni postopek, prav tako ne vpliva na potek zastaranja.

Z dogovorom za arbitražo stranki izključita sodno pot za reševanje spora.

V primeru, da stranki ne skleneta sodne poravnave, sodišče nadaljuje postopek in izda sodbo.

V kakšni obliki se sklene dogovor, v kolikor uporabite to obliko ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni prostovoljno izvršen?Ali se lahko uporabi običajen izvršilni postopek? Ali je še vedno zadevo reševati pred sodiščem?

Arbitražna odločba ima nasproti strankam (ne pa nasproti tretjim osebam) moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Arbitražna odločba se lahko na tožbo stranke izreče za neveljavno. Razloge za izpodbijanje arbitražne odločbe določa ZPP in so omejeni na razloge, ki se nanašajo na veljavnost arbitražnega dogovora, njegovo vsebino (spor ni zajet z arbitražnim dogovorom, arbitraža prekorači svoja pooblastila), na konstituiranje arbitražnega senata, na najtežje kršitve procesnega reda in na kršitev javnega reda

Sporazum o sklenjeni sodni poravnavi predstavlja izvršilni naslov. V primeru, da sporazum ni prostovoljno izvršen, stranka lahko vloži predlog za izvršbo na podlagi takega sporazuma.

Sporazum sklenjen z uporabo mediacije, je nezavezujoč, njegova izvršitev pa je le prostovoljna. V primeru, ko sta se stranki na poravnalnem naroku v okviru pravdnega postopka odločili, da poskusita rešiti spor z ARS, lahko po doseženem sporazumu pred sodiščem skleneta sodno poravnavo in tako pridobita izvršilni naslov.

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-04-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo