Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Portugalska

Zadnja sprememba: 24-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Portugalska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

I. Na splošno, katere so različne vrste alternativnega reševanja sporov na Portugalskem? I.
I.1. Sprava I.1.
I.2. Mediacija I.2.
I.3. Arbitraža I.3.
I.3.1. Prostovoljna arbitraža I.3.1.
I.3.2. Institucionalizirana arbitraža I.3.2.
II. Sistemi II.
II.1. Ali je uporaba različnih vrst alternativnega reševanja sporov obvezna v skladu z zakonom ali v skladu s pogoji sodne odločbe? II.1.
II.1.1. Spori med strokovnjaki; spori med potrošniki in vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža ali mediacija II.1.1.
II.1.2. Družinski spori II.1.2.
II.1.3. Spori med posamezniki II.1.3.
II.2. Ali so vsi ti alternativni načini reševanja sporov urejeni z zakonodajo? II.2.
II.2.1. Spori med strokovnjaki, potrošniki in vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža ali mediacija II.2.1.
II.2.2. Spori med posamezniki II.2.2.
II.2.3. Družinski spori II.2.3.
II.3. Obstajajo lahko pogodbene klavzule, ki določajo, da morajo za vsak spor, povezan s pogodbo, potekati alternativni načini reševanja sporov pred vložitvijo pri sodišču. Ali so takšne klavzule zavezujoče za stranki za te vrste alternativnih načinov reševanja sporov? II.3.
II.4. Katere vrste sporov je mogoče rešiti s temi vrstami alternativnega reševanja sporov? II.4.
II.4.1. Spori med posamezniki II.4.1.
II.4.2. Družinski spori II.4.2.
II.5. Kako se lahko zagotovi, da alternativni načini reševanja sporov, ki se jih uporabi, dajejo zagotovila, primerljiva tradicionalnemu sojenju? In še zlasti, kako se zagotovi zaupnost pogajanj? II.5.
II.5.1. Spori med posamezniki in družinski spori II.5.1.
II.5.2. Spori med potrošniki II.5.2.
II.6. Ali je treba poiskati pravni nasvet? Kakšna je vloga odvetnika pri teh vrstah alternativnega reševanja sporov? II.6.
II.6.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi mediacija II.6.1.
II.6.2. Spori med posamezniki in družinski spori II.6.2.
II.6.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža II.6.3.
II.7. Ali se lahko te vrste alternativnega reševanja sporov spremljajo od daleč, zlasti z elektronskimi sredstvi? II.7.
II.7.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi mediacija II.7.1.
II.7.2. Spori med posamezniki II.7.2.
II.7.3. Družinski spori II.7.3.
II.7.4. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža II.7.4.
II.8. Ali so te vrste alternativnega reševanja sporov brezplačne? Če niso, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoča dodelitev pravne pomoči? II.8.
II.8.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža II.8.1.
II.8.2. Spori med potrošniki II.8.2.
II.8.3. Druge vrste sporov II.8.3.
II.8.4. Spori med posamezniki II.8.4.
II.8.5. Družinski spori II.8.5.
II.9. Če se uporabijo te vrste alternativnega reševanja sporov in ni mogoče rešiti spora, ali je še vedno mogoče vložiti zadevo pri sodišču? Ali uporaba teh vrst alternativnega reševanja sporov vpliva na zastaralni rok za vložitev zadeve pri sodišču? II.9.
II.9.1. Spori med posamezniki II.9.1.
II.9.2. Družinski spori II.9.2.
II.9.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža II.9.3.
II.10. Če se uporabijo te vrste alternativnega reševanja sporov in je rešitev spora uspela, kakšno obliko ima sporazum? Kaj se zgodi, če sporazum ni izvršen samodejno? Ali se lahko uporabi običajen izvršilni postopek? Ali je še vedno mogoče vložiti zadevo pri sodišču? II.10.
II.10.1. Spori med posamezniki II.10.1.
II.10.2. Družinski spori II.10.2.
II.10.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža II.10.3.

 

I. Na splošno, katere so različne vrste alternativnega reševanja sporov na Portugalskem?

Na Portugalskem so alternativni načini reševanja sporov, ki so na voljo, sprava, mediacija in arbitraža. Njihov namen je reševanje sporov po zunajsodnih poteh.

Uporaba teh poti omogoča hitro in učinkovito izvajanje sodstva. Sodelovanje strank pomaga pri ustvarjanju pogojev, ki jima omogočajo, da ohranita dober odnos tudi po rešitvi spora.

I.1. Sprava

Sprava je alternativa postopku pred sodiščem. Njena narava je neformalna. V skladu s tem postopkom stranki s sodelovanjem tretje osebe ali brez njenega sodelovanja poskušata najti rešitev svojega spora.

Če posreduje tretja oseba, sodeluje s strankama, ju povabi, da se pogovorita o zadevi, o kateri se ne strinjata, in jima pomaga doseči prostovoljni sporazum.

Spravni posrednik usmeri pozornost na objektivne vidike spora, poskuša doseči hitro, neizčrpno rešitev zadeve in pomaga strankam v sporu, da dosežejo sporazum na lastno odgovornost. V primerjavi z mediatorjem ima spravni posrednik dejavnejšo vlogo. Lahko celo predlaga rešitev spora.

I.2. Mediacija

Mediacija je alternativen način reševanja sporov, katerega narava je zaupna in prostovoljna. Vpleteni stranki sta odgovorni za oblikovanje odločitev, ki se sprejmejo. Narava mediacije je na splošno formalna.

Pri tej vrsti postopka reševanja stranki v sporu s pomočjo nepristranske in nevtralne tretje osebe poskušata doseči sporazum o rešitvi svojega spora.

Na vrh straniNa vrh strani

V nasprotju s sodnikom ali arbitrom mediator ne sprejme nobenih odločitev v zvezi z rezultatom spora. Namesto tega mediator vodi stranki z vzpostavitvijo stikov med njima in omogočanjem izmenjave mnenj, tako da lahko stranki sami poiščeta osnovo za sporazum o končanju spora. Ker ta postopek vedno vključuje tretjo osebo, se obravnava kot vmesni postopek med spravo in arbitražo.

Ker mediacija omogoča ohranitev dobrega odnosa med strankama v sporu, je še zlasti primerna za reševanje sporov med družino in sosedi.

I.3. Arbitraža

I.3.1. Prostovoljna arbitraža

Prostovoljna arbitraža je zasebna metoda reševanja sporov, pri kateri stranki na lastno pobudo izbereta osebe, imenovane arbitri, ki sprejmejo odločitev, ki je zavezujoča za stranki pri reševanju njunih nesoglasij.

Pri tem postopku nepristranska tretja oseba sprejme odločitev v zvezi s sporom med strankama. Je enakovredna pravdi, ker odločitve ne sprejmeta stranki v sporu.

Za namene izvrševanja se obravnava, da so arbitražne odločbe enakovredne odločbam rednih sodišč, ki jih tudi izvršijo.

Razen če se stranki odpovesta pravici do pritožbe ali pooblastita arbitra za dosego nepristranske in poštene sodne odločbe, je pri pritožbenem sodišču mogoča pritožba zoper arbitražne odločbe.

I.3.2. Institucionalizirana arbitraža

To je izraz za prostovoljno arbitražo, ki jo opravijo subjekti, ki jih pooblasti ministrstvo za pravosodje, da sodelujejo pri takšni dejavnosti. Ti subjekti se imenujejo „Centros de Arbitração“ (arbitražni centri).

Na vrh straniNa vrh strani

II. Sistemi

V skladu z Zakonom o prostovoljni arbitraži lahko stranki vsak spor, ki ga ni treba nujno rešiti na sodišču ali z obvezno arbitražo in ki ni povezan z neodtujljivimi pravicami, predložita arbitraži.

V skladu s portugalsko zakonodajo neodtujljive pravice vključujejo pravice, za katere velja, da so povezane z zadevami osebne svobode in osebnega statusa, pravice, povezane z delovnimi razmerji v smislu pogodb o zaposlitvi, in pravice, ki jih priznava zakon o socialni varnosti. Vključujejo tudi tiste pravice, ki so povezane s pravnimi odnosi, ki jih stranke ne morejo odtujiti po lastni volji in ki se jim zato ne morejo odpovedati s pravnim poslom.

Če se takšne pravice uveljavljajo, se arbitraža ali drugi alternativni načini reševanja sporov ne morejo uporabiti.

Sprava se običajno poskuša doseči pred uporabo arbitraže pod okriljem institucionaliziranih arbitražnih centrov.

Če poskus sprave ne pripelje do poravnave spora, lahko katera koli od strank predloži zadevo arbitraži.

Mediacija na splošno ni urejena v zakonu, ampak je posebej predvidena v zakonodaji, ki je vzpostavila „Julgados de Paz“ (mirovna sodišča) (organi, podobni sodiščem, ki imajo nalogo reševanja sporov v civilnih zadevah, ki vključujejo zneske, nižje od 3740,98 EUR), in v Zakonu o zaščiti mladoletnikov, in sicer v zvezi z dogovori o varstvu in vzgoji otroka.

Mediacija, kot alternativno sredstvo reševanja sporov med potrošniki, je predvidena v instrumentu, ki ustanavlja sisteme registracije za subjekte, ki želijo uveljaviti postopke za zunajsodno poravnavo sporov.

Na vrh straniNa vrh strani

II.1. Ali je uporaba različnih vrst alternativnega reševanja sporov obvezna v skladu z zakonom ali v skladu s pogoji sodne odločbe?

II.1.1. Spori med strokovnjaki; spori med potrošniki in vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža ali mediacija

Prostovoljna arbitraža se lahko uporabi za reševanje vseh vrst sporov, ki jih po zakonu ni treba predložiti v obravnavo sodišču ali arbitražnemu sodišču in ki vključuje pravice ali zadeve, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo.

Uporaba mediacije je tudi postopek, ki ga prosto določita stranki v sporu.

Uporaba mediacije s strani subjektov, pooblaščenih za izvajanje te vrste postopka za reševanje sporov med potrošniki, je odvisna od tega, ali potrošnik in vpletene strokovne stranke ta postopek predhodno potrdijo.

II.1.2. Družinski spori

V postopkih za varstvo in vzgojo otroka lahko sodnik odloči, da je treba uporabiti mediacijo, vendar morajo to odločitev vedno sprejeti zainteresirane stranke.

II.1.3. Spori med posamezniki

V civilnih zadevah, ki vključujejo zneske, nižje od 3740,98 EUR, ki spadajo v pristojnost mirovnega sodišča, je uporaba mediacije prostovoljna in je odvisna od tega, ali jo sprejmejo zainteresirane stranke.

Mirovno sodišče je pristojno za civilno področje naslednjih zadev:

  1. tožbe, katerih cilj je zagotoviti izpolnitev obveznosti, razen tistih, ki vključujejo denarno nadomestilo in pri katerih je ali je bil prvotni upnik pravna oseba;
  2. zadeve, ki vključujejo prenos premičnega premoženja;
  3. zadeve, ki vključujejo pravice in dolžnosti solastnikov zemljišč, kadar zadevna skupščina solastnikov ni določila, da je obvezna uporaba arbitraže za rešitev sporov med solastniki ali med solastniki in upravnikom;
  4. tožbe za rešitev sporov med lastniki zemljišč, povezanih z začasnim nedovoljenim prehodom, naravno izsušitvijo vode, deli za zaščito pred poplavami, delitvijo odvodov, kanalov, jarkov in meja, odprtjem oken, vrat, teras in podobnimi deli; kapnica, posaditev dreves in grmov, postavitev zidov in pregrad;
  5. tožbe za prevzem v last, priposestvovanje in dostop;
  6. zadeve, povezane s pravico do uporabe in upravljanja skupne lastnine, površin, uživanja, uporabe in bivanja ter resnična pravica do občasnega bivanja;
  7. zadeve, ki vključujejo občinski najem, razen tožbe za izselitev;
  8. zadeve, ki vključujejo pogodbeno in zunajpogodbeno civilno odgovornost;
  9. zadeve, ki vključujejo neizpolnjevanje pogodbe, razen pri pogodbah o zaposlitvi in zakupih kmetijskih zemljišč;
  10. zadeve, ki vključujejo splošno zagotavljanje obveznosti;

Arbitražna odločba je včasih predpisana v posebnem zakonu. V takih primerih se je treba obrniti na ustrezno arbitražno sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

II.2. Ali so vsi ti alternativni načini reševanja sporov urejeni z zakonodajo?

II.2.1. Spori med strokovnjaki, potrošniki in vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža ali mediacija

Prostovoljno arbitražo izrecno določa zakon.

Obstaja poseben zakon, ki ureja postopke prostovoljne arbitraže, ki jih izvajajo ustanove.

V zvezi s spori med potrošniki lahko storitev mediacije zagotovijo subjekti, ki prek prostovoljnega sistema registracije za zunajsodno reševanje sporov med potrošniki delujejo v skladu z načeli, ki jih določa zakon.

II.2.2. Spori med posamezniki

Zakon, ki ureja pristojnost, organizacijo in delovanje mirovnih sodišč, določa in ureja mediacijo, naloge mediatorja in delovanje mediacije, ustanovljene na vsakem mirovnem sodišču.

II.2.3. Družinski spori

Mediacija v družinskih sporih je omejena na prenehanje življenjske skupnosti ali sporazumno razvezo zakonske zveze in je namenjena za zagotavljanje pomoči staršem pri dosegi sporazuma o dogovorih o varstvu in vzgoji otroka.

Enako za postopke za varstvo in vzgojo otroka zakon zahteva, da sodnik, ki ukrepa po uradni dolžnosti, s soglasjem zainteresiranih strank ali na njihovo zahtevo, odloča o sodelovanju javne ali zasebne mediacije.

Gabinete de Mediação Familiar“ (Urad za družinsko mediacijo) zagotavlja javno storitev na tem področju.

II.3. Obstajajo lahko pogodbene klavzule, ki določajo, da morajo za vsak spor, povezan s pogodbo, potekati alternativni načini reševanja sporov pred vložitvijo pri sodišču. Ali so takšne klavzule zavezujoče za stranki za te vrste alternativnih načinov reševanja sporov?

Da, te klavzule lahko obstajajo.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu z Zakonom o prostovoljni arbitraži lahko stranki vsak spor, ki ni predložen izključno sodišču ali obvezni arbitraži in ki ne vključuje neodtujljivih pravic, predložita arbitraži.

Stranki poslovnega sporazuma se lahko strinjata, da se spori, ki izhajajo iz pravnega pogodbenega razmerja, predložijo arbitražnemu sodišču, s pravico do uporabe katere koli druge možnosti, ki sta se ji odrekli, prek klavzule, vključene v pogodbo. Ta klavzula se imenuje „cláusula compromissória“ (klavzula zaveze). Treba je upoštevati, da če se pogodbenici nista odrekli uporabi sodne poti, se lahko pri sodišču druge stopnje vloži pritožba zoper arbitražno odločbo. Ta klavzula mora določiti pravno razmerje strank v sporu in mora biti zavezujoča za stranke.

Enako ne more nič preprečiti, da pogodbenice uporabijo druge vrste alternativnih načinov reševanja sporov, še zlasti mediacije, za rešitev sporov, ki izhajajo iz pogodbenega odnosa.

II.4. Katere vrste sporov je mogoče rešiti s temi vrstami alternativnega reševanja sporov?

Vsak spor je mogoče rešiti s temi vrstami alternativnega reševanja sporov, dokler, kakor je bilo že omenjeno, niso vpletene neodtujljive pravice.

Kot je bilo pokazano, se lahko vsi spori, ki izhajajo iz pravnega odnosa, ki ga lahko stranke končajo s pogajanjem, tudi odpoved pravice, ki izhaja iz njihovega sporazuma, in ki niso z zakonom rezervirani za sodišča, rešijo s temi alternativnimi načini reševanja sporov.

Zakon izrecno določa prostovoljno, za to namenjeno ali institucionalno arbitražo kot zunajsodni način reševanja teh sporov.

Na vrh straniNa vrh strani

Glavna značilnost prostovoljne institucionalne arbitraže je dejstvo, da so centri, ki opravljajo takšno delo, v več mestih na Portugalskem. Centri so stalni in obstajajo pred spori, ki jih lahko obravnavajo. Ti centri imajo lahko splošno pristojnost ali so lahko specializirani za nekatera področja.

Nekateri centri imajo regionalno pristojnost in sodelujejo le pri sporih, ki se zgodijo na določenem geografskem območju. Drugi zajemajo celo državo in lahko obravnavajo spore z območja celotne Portugalske.

Razen arbitražnih centrov, ki imajo splošno pristojnost, obstaja več arbitražnih centrov, ki obravnavajo posamezna področja. Ta vključujejo spore med potrošniki v zvezi z gospodarskim in industrijskim sektorjem, spore, ki izhajajo iz javnih in zasebnih del, spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, spore v zvezi z zakupom lastnine in občinskim najemom, poklici in avtomobilskimi nesrečami.

II.4.1. Spori med posamezniki

Kot je bilo že omenjeno, je mediacija v portugalski zakonodaji izrecno predvidena za civilne zadeve, ki vključujejo zneske do 3740,98 EUR in ki so v pristojnosti mirovnih sodišč.

II.4.2. Družinski spori

Pri obravnavi razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti se lahko mediacija uporabi za rešitev vprašanj, povezanih z mladoletniki. Mediacija je v portugalski zakonodaji izrecno predvidena pri postopkih za varstvo in vzgojo otroka.

II.5. Kako se lahko zagotovi, da alternativni načini reševanja sporov, ki se jih uporabi, dajejo zagotovila, primerljiva tradicionalnemu sojenju? In še zlasti, kako se zagotovi zaupnost pogajanj?

II.5.1. Spori med posamezniki in družinski spori

Mediacija, ki poteka za zadeve v pristojnosti mirovnih sodišč, in družinska mediacija strankam zagotovita nepristranskost, neodvisnost, zaupnost in verodostojnost. Mediatorji morajo ukrepati z ustrezno usposobljenostjo in skrbnostjo. Ta etična pravila, ki jih izrecno določa zakonodaja, delujejo kot resnična postopkovna zagotovila.

Na vrh straniNa vrh strani

Od teh zakonodaja zlasti poudarja zagotavljanje zaupnosti.

Pri mediaciji, ki jo izvajajo mirovna sodišča, in pri družinski mediaciji morajo stranke vnaprej podpisati sporazum o mediaciji, ki navaja, da je zadevna mediacija zaupna. Stranke, njihovi zastopniki in mediator morajo spoštovati zaupno naravo vseh izjav med mediacijo.

Razen če stranke to izrecno dovolijo, mediatorji ne morejo na noben način sodelovati v postopkih, ki potekajo po mediaciji, kot so arbitraža, pravni postopek ali psihoterapevtska obravnava, ne glede na to, ali je bil s takšno mediacijo dosežen sporazum ali ne.

II.5.2. Spori med potrošniki

V sporih med potrošniki morajo subjekti, ki so pooblaščeni, da sprožijo postopke alternativnega reševanja sporov, zagotoviti, da je njihovo delo nepristransko in neodvisno.

II.6. Ali je treba poiskati pravni nasvet? Kakšna je vloga odvetnika pri teh vrstah alternativnega reševanja sporov?

II.6.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi mediacija

Pri poskusu reševanja spora z mediacijo strankam ni treba imenovati odvetnikov.

Pri mediaciji so stranke pozvane, da dejavno sodelujejo pri iskanju rešitve. Vendar vloga odvetnikov pri zagotavljanju pomoči strankam ne sme biti podcenjevana. Odvetnik lahko zagotovi, da postopek poteka tako, da se spoštujejo interesi in cilji njegove stranke; lahko določi pravna vprašanja, oceni zaželenost poravnave ali vrednost rešitve za nasprotno stranko in lahko pripravi ali preveri besedilo sporazuma.

Na vrh straniNa vrh strani

II.6.2. Spori med posamezniki in družinski spori

Pri zadevah mediacije, ki so obravnavane na mirovnih sodiščih, ali pri zadevah družinske mediacije morajo stranke osebno priti pred sodišče. Vendar pa jih lahko spremlja odvetnik.

II.6.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža

Pri reševanju spora z arbitražo ni treba imenovati odvetnika. Stranke lahko imenujejo kogar koli, da jih zastopa ali da je navzoč na arbitražnem sodišču.

Vendar mora biti imenovan pravni zastopnik v arbitražnih zadevah, kadar znesek v sporu presega omejitev, določeno za sodišče prve stopnje (3740,98 EUR) in kadar je vložena pritožba.

II.7. Ali se lahko te vrste alternativnega reševanja sporov spremljajo od daleč, zlasti z elektronskimi sredstvi?

II.7.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi mediacija

Ker je glavni cilj mediacije zagotoviti strankam možnost rešitve spora na miren, pogajalski način, se predvideva, da so stranke fizično navzoče na sejah mediacije.

II.7.2. Spori med posamezniki

Zakon o mirovnih sodiščih določa, da se, če stranke ne pridejo na napovedano sejo mediacije in ne zagotovijo obrazložitve za svojo odsotnost, zadeva predloži tajništvu, da se določi datum za sodno obravnavo.

II.7.3. Družinski spori

Starši morajo biti navzoči pri postopku družinske mediacije.

Na vrh straniNa vrh strani

Če eden od staršev ne pride in če so bili postopki za varstvo in vzgojo otroka prekinjeni z namenom dosege sporazuma, mediacijske službe o tem obvestijo sodišče, da se prekinitev lahko konča in se sodni postopki lahko nadaljujejo.

II.7.4. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža

Pri prostovoljni institucionalni arbitraži morajo biti stranke vedno zaslišane, ustno ali pisno, preden se sprejme končna odločba.

Pri postopku arbitraže, glede na njeno naravo, se lahko uporabijo elektronska sredstva, zlasti videokonference.

II.8. Ali so te vrste alternativnega reševanja sporov brezplačne? Če niso, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoča dodelitev pravne pomoči?

II.8.1. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža

Zakon ne predvideva dodelitve pravne pomoči za spore, ki se rešujejo prostovoljno, za ta namen ali z institucionalno arbitražo.

II.8.2. Spori med potrošniki

Institucionalna arbitraža potrošniških arbitražnih centrov je brezplačna, vendar so zneski sporov, ki jih pomagajo rešiti, nizki – večina centrov sprejme le zahtevke, nižje od 3749,98 EUR.

II.8.3. Druge vrste sporov

Arbitražni centri so različni in so običajno odvisni od vrednosti sporov. Zneski, ki jih je treba plačati, in način, na katerega so porazdeljeni med stranke, ki sodelujejo v sporu, so običajno določeni v predpisih centrov.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri nekaterih arbitražnih centrih je stroške treba plačati le za zadeve, vložene pri arbitražnih sodiščih. Zagotovljene storitve mediacije in sprave za dosego sporazuma pred sprožitvijo arbitražnih postopkov so brezplačne.

II.8.4. Spori med posamezniki

Za mediacijo pri mirovnem sodišču je treba plačati majhen stalen znesek, ki je nižji, če se doseže sporazum. Ta znesek se enakovredno porazdeli med stranki.

Zakon o mirovnih sodiščih določa, da so osebe, ki izpolnjujejo pogoje za Zakon o pravni pomoči, upravičene do ene od različnih vrst te pomoči (v zvezi s tem glejte stran o pravni pomoči).

II.8.5. Družinski spori

Mediacija javnih služb družinske mediacije – Urad za družinsko mediacijo – je brezplačna.

II.9. Če se uporabijo te vrste alternativnega reševanja sporov in ni mogoče rešiti spora, ali je še vedno mogoče vložiti zadevo pri sodišču? Ali uporaba teh vrst alternativnega reševanja sporov vpliva na zastaralni rok za vložitev zadeve pri sodišču?

II.9.1. Spori med posamezniki

Če stranki ne dosežeta dogovora ali dosežeta le delno poravnavo z mediacijo mirovnih sodišč, mediator to sporoči sodniku, ki določi datum za sodno obravnavo.

II.9.2. Družinski spori

Če starša ne dosežeta sporazuma z družinsko mediacijo pri postopkih za varstvo in vzgojo otroka, mediacijske službe to sporočijo sodniku, odgovornemu za zadevo, ki potem spremlja njen potek.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri postopkih za sporazumno razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, vloženih pri civilni sodni pisarni, če državni tožilec meni, da sporazum o varstvu in vzgoji otroka, ki ga predstavita starša, ne upošteva interesov mladoletnika in se stranki vlagateljici ne strinjata z navedenimi spremembami, se zadeva pošlje okrožnim sodiščem zadevne civilne sodne pisarne.

II.9.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža

Pri prostovoljni arbitraži se postopek konča z arbitražno odločbo, ki je lahko zagotovljena z ratifikacijo sporazuma, doseženega med obdobje sprave. Ta odločba ima status sodne odločbe.

Če se stranki nista odpovedali pravici do pritožbe, se lahko vloži pritožba zoper arbitražno odločbo pri sodišču druge stopnje pod enakimi pogoji, kot veljajo za odločbe okrožnih sodišč.

Uporaba alternativnih načinov reševanja sporov ne vpliva na roke za napotitev zadeve na sodišče.

II.10. Če se uporabijo te vrste alternativnega reševanja sporov in je rešitev spora uspela, kakšno obliko ima sporazum? Kaj se zgodi, če sporazum ni izvršen samodejno? Ali se lahko uporabi običajen izvršilni postopek? Ali je še vedno mogoče vložiti zadevo pri sodišču?

II.10.1. Spori med posamezniki

Sporazum, dosežen z mediacijo v zadevah, ki spadajo v pristojnost mirovnih sodišč, je predložen v pisni obliki in ga ratificira sodnik.

Ratificiran sporazum ima status odločbe sodišča prve stopnje.

Izvršitev ratificiranega mediacijskega sporazuma je naloga sodišča prve stopnje v skladu s pogoji, določenimi v Zakonu o civilnih postopkih.

II.10.2. Družinski spori

Sporazum, dosežen z mediacijo, je predložen v pisni obliki in ga ratificira sodnik sodišča, na katerem se obravnavajo postopki za varstvo in vzgojo otroka.

II.10.3. Vse vrste sporov, pri katerih se uporabi arbitraža

Arbitražna odločba je izvršljiva na enak način kot odločba sodišča prve stopnje.

Izvršitev arbitražne odločbe je naloga sodišča prve stopnje v skladu s pogoji, določenimi v Zakonu o civilnih postopkih.

V teh primerih se zato zadeva vloži pri sodišču na stopnji izvršitve.

Nadaljnje informacije

  • Supremo Tribunal de Justiça (Vrhovno sodišče); English - français - português
  • Tribunal Constitucional (Ustavno sodišče); português
  • Ministério da Justiça (Ministrstvo za pravosodje); English - português
  • Tribunal da Relação de Lisboa (Pritožbeno sodišče mesta Lizbona); português
  • Tribunal da Relação de Coimbra (Pritožbeno sodišče mesta Coimbra); português
  • Tribunal da Relação de Évora (Pritožbeno sodišče mesta Évora); English - français - português
  • Tribunal da Relação do Porto (Pritožbeno sodišče mesta Oporto); português
  • Procuradoria Geral da República (Urad državnega tožilca); português
  • Centro de Estudos Judiciários (Center za pravne študije; subjekt, odgovoren za usposabljanje portugalskih sodnikov); English - français - português
  • Direcção Geral da Administração da Justiça (Generalni direktorat za pravosodje; med drugim zagotavlja informacije o podatkih za navezavo stikov in krajevni pristojnosti sodišč ter ponuja dostop do spletne strani sodnih uradnikov); English - português
  • Gabinete de Política Legislativa e Planeamento do Ministério da Justiça (Urad za zakonodajno politiko in načrtovanje ministrstva za pravosodje); English - português
  • Direcção Geral dos Registos e do Notariado (Generalni direktorat za registre in notariate); português
  • Instituto do Consumidor (Inštitut za potrošnike); português
  • Associação Sindical dos Juizes Portugueses (Sindikalno združenje portugalskih sodnikov); português
  • Sindicato dos Magistrados do Ministério Público (Sindikat sodnikov pri državnem tožilstvu); português
  • Ordem dos Advogados (Odvetniška zbornica Portugalske); português
  • Base de legislação «on-line» (spletna zbirka zakonodaje); vsebuje vse zakone in obvestila, objavljene v prvi seriji vladnega uradnega lista „I Série do Diário da República“ od 1. 1. 1970 dalje, zagotavlja prost dostop do zakonodaje, objavljene v „I Série“ od 1. 1. 2000 dalje; português
  • Direcção-Geral da Administração Extrajudicial (Generalni direktorat za zunajsodno upravo); English - português
  • Associação de Mediadores de Conflitos (Zveza mediatorjev za spore); português
  • Associação Nacional para a Mediação Familiar – (Nacionalna zveza za družinsko mediacijo; združuje strokovnjake na področju družinske mediacije, zagotavlja začetno in stalno usposabljanje) (anmf-portugal@netcabo.pt);
  • Centro de Arbitração (Arbitražni center) da Universidade Católica Portuguesa (CAUCP) (Arbitražni center katoliške univerze na Portugalskem); português
  • Núcleo de Apoio ao Investidor e Mediação (Podpora vlagateljem in mediacijski center) (NAIM); English - português
  • Centro de Mediação Peritagens e Arbitragens Voluntárias (Center za strokovno mediacijo in prostovoljno arbitražo); português
  • Centro de Arbitração Comercial (Center za gospodarsko arbitražo); English - português
  • Centro de Informação, Mediação e Arbitração de Conflitos do Algarve (Center Algarve za informacije o sporih, mediacijo in arbitražo za spore med potrošniki); English - português
  • Centro de Arbitração Conflitos de Consumo de Lisboa (Center za arbitražo v sporih med potrošniki v Lizboni) (lis.arbitration@ip.pt);
  • Centro de Informação de Consumo e Arbitração do Porto (Center za informacije potrošnikom in arbitražo mesta Porto) (cicap@mail.telepac.pt);
  • Centro de Arbitração de Conflitos de Consumo de Coimbra e Figueira da Foz (Center za arbitražo in spore med potrošniki v mestih Coimbre in Figueire da Foz) (tribarb@esoterica.pt).

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 24-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo