Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Nizozemska

Zadnja sprememba: 13-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Če želite na splošno izvedeti več o alternativnih načinih reševanja sporov, si preberite informacije na strani „Alternativno reševanje sporov - splošne informacije“. Na tej novi strani lahko izveste več o alternativnem reševanju sporov na Nizozemskem.



 

KAZALO

1. Katere vrste sporov je mogoče reševati s temi postopki alternativnega reševanja sporov? 1.
2. Stranki lahko pred predložitvijo zadeve sodišču vedno poskušata rešiti spor sami. Pri tem jima lahko kot neodvisni posrednik pomaga tudi mediator. Gospodarska mediacija se lahko uporabi za skoraj vsak spor, ki ga ne zajema kazenski sistem. 2.
3. Ali je ta oblika alternativnega reševanja sporov obvezna v skladu z zakonom ali sodno odločbo? 3.
4. Ali je ta oblika alternativnega reševanja (ARS) sporov urejena z zakonom? 4.
5. Ali obstajajo pogodbene klavzule, ki določajo, da je treba kateri koli spor, ki se nanaša na pogodbo, pred začetkom sodnega postopka obvezno reševati v postopku ARS. Ali takšne določbe zavezujejo pogodbeni stranki v tej obliki ARS? 5.
6. Kako je mogoče zagotoviti, da je oblika ARS, ki se uporablja, tako zanesljiva, kot zahteva učinkovito sodno varstvo? In še zlasti, kako je mogoče zagotoviti, da bodo pogajanja zaupna? 6.
7. Ali je treba poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v tej obliki ARS? 7.
8. Ali se lahko ta oblika ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi? 8.
9. Ali je ta oblika ARS brezplačna? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče za ARS pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? (glejte temo „pravna pomoč“) 9.
10. Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se v izbrani obliki ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba te oblike ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču? 10.
11. V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni prostovoljno izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče? 11.
12. Kot je navedeno zgoraj, odločitve varuha pravic niso zavezujoče. 12.

 

Katere vrste alternativnega reševanja sporov na splošno obstajajo na Nizozemskem?

Razen obsežnega arbitražnega sistema, ki ga urejata nacionalno in mednarodno pravo, je na Nizozemskem na voljo več možnosti zunajsodnega reševanja sporov, najpomembnejši pa sta zavezujoče svetovanje („zavezujoče odločanje tretje stranke“) in mediacija.

V večini primerov je mogoče uporabiti enega od teh različnih načinov alternativnega reševanja sporov. Za več informacij na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas.

Spori med potrošniki in podjetji

Kot je že razloženo na strani „Alternativno reševanje sporov - pravo Skupnosti“, je Komisija na svoji spletni strani objavila obsežen seznam English organov za alternativno reševanje potrošniških sporov v vseh državah članicah. Na tem seznamu so uporabne informacije, ki so koristne pri odločanju, katerega od teh sistemov alternativnega reševanja sporov uporabiti: njihova zgradba, področje delovanja, vrste postopkov, ki jih uporabljajo, stroški in podatki. Te informacije so na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

Mogoče se bo treba obrniti na organ za alternativno reševanje sporov v drugi državi članici. Natančni podatki o tem, na kateri organ se je treba obrniti, so na spletni strani EEJ-Net English ali FIN-NET English - Nederlands v primeru spora v zvezi s finančnimi storitvami:

  • sporov med podjetji
  • sporov med delojemalci in delodajalci
  • sporov med najemodajalci in najemojemalci
  • družinskih sporov
  • sporov med fizičnimi osebami
  • drugih posebnih okoliščinah (npr. razmerje z javnimi organi, zdravstvenimi službami, odvetniki, notarji itd.).

1. Katere vrste sporov je mogoče reševati s temi postopki alternativnega reševanja sporov?

Pritožbe glede državnih postopkov se lahko vložijo pri nacionalnem varuhu človekovih pravic (ki ga imenuje nacionalni parlament). Nacionalni varuh človekovih pravic lahko začne preiskavo, odloči o utemeljenosti (ali neutemeljenosti) pritožbe, sprejme nezavezujočo odločitev v posameznem primeru in objavi priporočila v svojem letnem poročilu.

Druge (gospodarske) pritožbe obravnavajo zasebni varuhi pravic, ki delujejo znotraj trgovinskih organizacij. Najpomembnejši med njimi (glede na število pritožb) je varuh pravic na področju zavarovalništva. Varuhi pravic so vključeni v spor tako, da poskušajo najprej najti skupno rešitev in sprejeti nezavezujočo odločitev za rešitev spora. Zaradi razmerja varuha pravic s trgovinskimi organizacijami dobavitelj njegovo odločitev običajno sprejme.

Zavezujoče odločitve (zavezujoče odločanje tretje stranke) sprejmejo odbori za pritožbe najemnikov v sporih v zvezi z Zakonom o najemu javnih stanovanj (npr. glede vzdrževanja, plačevanja gretja in elektrike, povračil).

Ustanova odborov za pritožbe potrošnikov (SGC) je priglašeni splošni okvirni sistem, ki pokriva celotno državo ter je odgovoren za ustanovitev in vzdrževanje 30 področnih pritožbenih odborov, ki delujejo pod njegovim okriljem. Pritožbeni odbori sprejemajo odločitve, ki so zavezujoče za obe stranki (zavezujoče odločanje tretje stranke). Pristojnost pritožbenega odbora temelji na dobavnih pogojih, ki jih uporabljajo člani trgovinskih združenj, vključeni v pritožbeni odbor. Ti pogoji vključujejo določbo, da lahko potrošniki spor z dobaviteljem predložijo pritožbenemu odboru in ne rednemu sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Stranki lahko pred predložitvijo zadeve sodišču vedno poskušata rešiti spor sami. Pri tem jima lahko kot neodvisni posrednik pomaga tudi mediator. Gospodarska mediacija se lahko uporabi za skoraj vsak spor, ki ga ne zajema kazenski sistem.

Napotitveni sistem za mediacijo je od 1. aprila 2005 na voljo pri vseh sodiščih in pravni službi (namenjeno zlasti osebam z nižjimi dohodki). Stranki lahko uporabita mediacijo le prostovoljno.

To velja le v posebnih upravnih in civilnih zadevah (vključno z družinsko mediacijo).

Zasebni varuhi pravic in pritožbeni odbori obravnavajo le pritožbe, ki spadajo na njihovo področje delovanja.

Pritožbeni odbor na splošno ne more obravnavati le dveh pomembnih vrst sporov:

  • sporov zaradi neplačila računa, ki ne temeljijo na materialnih pritožbenih razlogih;
  • sporov v zvezi s smrtjo, telesno poškodbo ali boleznijo.

Pritožbeni odbori ne morejo obravnavati zadev, ki so že predložene rednemu sodišču.

3. Ali je ta oblika alternativnega reševanja sporov obvezna v skladu z zakonom ali sodno odločbo?

Ne. Zgoraj navedene oblike alternativnega reševanja sporov niso obvezne v skladu z zakonom ali sodno odločbo. Vendar se lahko stranki dogovorita za arbitražo in tako izključita sodni postopek.

4. Ali je ta oblika alternativnega reševanja (ARS) sporov urejena z zakonom?

Arbitražo urejajo členi od 1020 do 1076 nizozemskega zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering) in Newyorška konvencija iz leta 1958.

Na vrh straniNa vrh strani

Drugi zunajsodni postopki nimajo posebne pravne podlage. Vendar lahko pritožbeni odbor deluje pod okriljem krovne organizacije odborov za pritožbe potrošnikov le, če ga kot takega prizna minister za pravosodje. Za priznanje mora odbor izpolnjevati nekatera merila, ki jih v pravilniku o priznanju določi minister za pravosodje.

Pravna podlaga za nacionalnega varuha človekovih pravic je Zakon o nacionalnem varuhu človekovih pravic.

5. Ali obstajajo pogodbene klavzule, ki določajo, da je treba kateri koli spor, ki se nanaša na pogodbo, pred začetkom sodnega postopka obvezno reševati v postopku ARS. Ali takšne določbe zavezujejo pogodbeni stranki v tej obliki ARS?

Stranki se lahko dogovorita za arbitražo in tako izključita sodni postopek. Sodnik ni pristojen za obravnavo zadeve, če obstaja arbitražni dogovor v skladu s členom 1022 Zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgelijke Rechtsvordering).

Kot je navedeno zgoraj, temelji pristojnost pritožbenega odbora na dobavnih pogojih, ki jih uporabljajo člani trgovinskih združenj, vključeni v pritožbeni odbor. Ti pogoji vključujejo določbo, da lahko potrošniki spor z dobaviteljem predložijo pritožbenemu odboru in ne rednemu sodišču. Ta klavzula je zavezujoča za obe stranki, vendar se lahko potrošnik v enem mesecu odloči, ali bo začel sodni postopek ali ne.

Ker je mediacija precej nov instrument, je s klavzulami o mediaciji še vedno zelo malo izkušenj. Vendar te klavzule ne pomenijo, da sodniki niso pristojni za obravnavo zadeve.

6. Kako je mogoče zagotoviti, da je oblika ARS, ki se uporablja, tako zanesljiva, kot zahteva učinkovito sodno varstvo? In še zlasti, kako je mogoče zagotoviti, da bodo pogajanja zaupna?

7. Ali je treba poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v tej obliki ARS?

V vseh postopkih ARS lahko stranki zastopa odvetnik, vendar ni nujno. Pri arbitraži ima odvetnik zelo podobno vlogo kot v rednem sodnem postopku. V postopku pred odborom za pritožbe potrošnikov zastopanje odvetnika verjetno ne nadomesti stroškov. Pri mediaciji imata stranki lahko zastopnika. O vlogi odvetnika pri mediaciji poteka razprava.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali se lahko ta oblika ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi?

Takšen način izvajanja je možen na nekaterih področjih, vendar se ne uporablja pogosto.

9. Ali je ta oblika ARS brezplačna? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče za ARS pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? (glejte temo „pravna pomoč“)

Stroški arbitražnega postopka so odvisni od tega, pri katerem arbitražnem sodišču poteka postopek. Predhodna ocena stroškov ni mogoča.

Eden od glavnih organov, ki izvajajo arbitražo, je Arbitražni inštitut Nizozemske (NAI).

Ocena skupnih stroškov arbitraže je sestavljena iz naslednjih postavk. Postopek pri varuhu pravic je brezplačen.

Pritožbenim odborom je treba plačati stalen prispevek od 27 EUR do 113 EUR, ki je odvisen od zneska računa za zadevni izdelek ali storitev. Prispevek vključuje stroške izvedenskih poročil, ki jih je morda treba pripraviti. Če pritožbeni odbor ugodi zahtevi potrošnika, mora zadevni dobavitelj prispevek vrniti.

Pri mediaciji morata stranki najprej plačati stroške sami. Edina izjema od tega pravila je prispevek za stroške mediacije, kadar gre za osebe z omejenimi sredstvi (glejte temo „pravna pomoč“). Poleg tega je kot spodbuda za stranki, da sprejmeta predlog sodišča in uporabita mediacijo, na začetku postopka za omejeno obdobje na voljo (omejen) finančni prispevek 200 EUR za vsako zadevo, ki vključuje mediacijo. To je stalni znesek za posamezno mediacijo, ki se plača neposredno mediatorju ne glede na finančno zmožnost strank.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se v izbrani obliki ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba te oblike ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču?

Pritožbeni odbori sprejmejo odločitve, ki so zavezujoče za obe stranki. Zoper odločitev pritožbenega odbora se ni mogoče pritožiti. Njegova odločitev se lahko preskusi le, če se v dveh mesecih po datumu, ko je bila poslana, predloži rednemu sodišču. Vendar lahko sodnik preskusi odločitev le delno v skladu s členom 904 zvezka 7 nizozemskega civilnega zakonika. To pomeni, da sodnik razglasi zavezujočo odločitev za nično in neveljavno le, če je v skladu s primernimi in pravičnimi standardi nesprejemljiva zaradi vsebine ali načina, kako je bila v danih okoliščinah sprejeta. To pomeni, da sodišče zavrne odločitev pritožbenega odbora le, če odbor ni upošteval temeljnih načel procesnega prava, kot je pravica do zaslišanja obeh strank.

Nizozemski civilni zakonik določa, da se zastaralni rok prekine, ko se začne postopek zavezujočega svetovanja (člen 3:316, odstavek 3 Civilnega zakonika).

Če stranki z mediacijo ne dosežeta sporazumne rešitve spora, lahko zadevo še vedno predložita sodišču. Mediacija na vpliva na zastaralni rok tako, da bi se z začetkom mediacije prekinil zastaralni rok, povezan z zahtevkom, ki je predmet mediacije.

11. V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni prostovoljno izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče?

V arbitražnem postopku se sprejme odločitev, ki je za obe stranki zavezujoča. Sklep, ki se sprejme v postopku, je izvršljiv, podobno kot sodna odločba v skladu z nacionalno zakonodajo. Arbitražna odločba postane izvršljiva, ko izvršitev odobri predsednik okrožnega sodišča. Tako pridobi arbitražna odločba pravno moč sodne odločbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Pritožbeni odbori sprejmejo odločitve, ki so zavezujoče za obe stranki. Zoper odločitev pritožbenega odbora se ni mogoče pritožiti. Njegova odločitev se lahko preskusi le, če se v dveh mesecih po datumu, ko je bila poslana, predloži rednemu sodišču. Vendar lahko sodnik preskusi odločitev le delno v skladu s členom 904 zvezka 7 nizozemskega civilnega zakonika. To pomeni, da sodnik razglasi zavezujočo odločitev za nično in neveljavno le, če je v skladu s primernimi in pravičnimi standardi nesprejemljiva zaradi vsebine ali načina, kako je bila v danih okoliščinah sprejeta. To pomeni, da sodišče zavrne odločitev pritožbenega odbora le, če odbor ni upošteval temeljnih načel procesnega prava, kot je pravica do zaslišanja obeh strank.

Če dobavitelj ne upošteva zavezujoče odločitve, trgovinsko združenje zagotovi, da bodo njegovi člani ravnali v skladu z zavezujočo odločitvijo. Takšno jamstvo pomeni, da trgovinska organizacija prevzame obveznost, ki jo pritožbeni odbor določi enemu od članov, kadar zadevni član ne izpolni obveznosti prostovoljno ali ne predloži zavezujoče odločitve rednemu sodišču v preskus v dveh mesecih od datuma, ko je bila poslana. To jamstvo izpolnitve zagotavlja, da se odločitve, ki jih sprejme pritožbeni odbor, izvršijo.

12. Kot je navedeno zgoraj, odločitve varuha pravic niso zavezujoče.

Dogovor, ki ga stranki dosežeta v postopku mediacije, ni enakovreden pravnomočni odločbi. Pomeni dogovor v skladu s členom 7:900 nizozemskega civilnega zakonika.

Na Nizozemskem lahko stranki potrdita dogovor v obliki notarskega zapisa. Tako postane dogovor izvršljiv, podobno kot sodna odločba v skladu z nacionalno zakonodajo. Če se dogovor o mediaciji doseže na podlagi sodnikovega napotila strank na mediacijo, se lahko poravnava potrdi v sodni odločbi.

Ker se zunajsodno reševanje sporov uporablja namesto običajne sodne obravnave zadeve, pritožbe zoper takšne odločitve ni mogoče vložiti pri sodišču. Vendar lahko stranki kadar koli med postopkom ARS ali po njem zadevo predložita rednemu sodišču.

Nadaljnje informacije

Leta 2003 je bila izvedena ocena, ki je obravnavala poskuse, pri katerih je več sodišč na celotnem območju države napotilo stranki na mediacijo, in poskuse v sistemu brezplačne pravne pomoči. Ocenjevalno poročilo (v nizozemščini) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.wodc.nl/images/OB210_tcm11-5208.pdf Nederlands.

Povzetek v angleščini je objavljen na spletnem naslovu: http://www.wodc.nl/images/OB210_sum_tcm11-5218.pdf English.

Izvedenih je bilo več raziskav o alternativnem reševanju sporov na Nizozemskem. Ministrstvo za pravosodje je med drugim pripravilo naslednje dokumente:

  • Arbitraža in zavezujoče odločanje tretje stranke (zavezujoče svetovanje) na Nizozemskem: Nederlands PDF File (PDF File 475 KB)
  • Poti do pravnega varstva na Nizozemskem: http://www.wodc.nl/images/obl219_tot_tcm11-5419.pdf Nederlands
  • Povzetek v angleščini: http://www.wodc.nl/images/obl219_sum_tcm11-5431.pdf English

Poslovno središče ARS je o ARS v sporih med podjetji in delovnih sporih nedavno objavilo tudi:

  • Raziskavo o obvladovanju sporov in mediaciji v nizozemskih podjetjih: Nederlands PDF File (PDF File 68 KB)

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo