Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Italija

Zadnja sprememba: 12-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Pregled oblik alternativnega reševanja sporov je na voljo na spletni strani Alternativno reševanje sporov - Splošne informacije.

Različne oblike ARS v Italiji so:

Italijanska zakonodaja določa različne oblike ARS. Te oblike so na splošno naslednje:

  1. sporazumna rešitev spora v skladu s členom 1965 Civilnega zakonika;
  2. mediacija: stranki se obrneta na neodvisno tretjo stranko, da rešita spor in dosežeta dogovor;
  3. sodna ali zunajsodna poravnava (v skladu s členi 183, 320 in 322 Zakonika o civilnem postopku);
  4. arbitraža kot oblika alternativnega reševanja sporov namesto sodnega odločanja v skladu s členom 806 Zakonika o civilnem postopku.

Oblike poravnave, ki ne potekajo po načelu kontradiktornosti, so lahko bolj proste in jih ne ureja država. Te vključujejo na primer poravnalni in arbitražni svet pri družbi Telecom Italia ter varuha pravic na področju bančništva.

Druge oblike poravnave, ki ne potekajo po načelu kontradiktornosti in so določene v posebnih zakonih, so:

  • zakon št. 108 z dne 11. maja 1990 o zunajsodni poravnavi v zadevah na področju delovnega prava (kolektivnih in upravnih) kot pogoju za začetek sodnega postopka v zadevah v zvezi z odpuščanjem;
  • zakon št. 580 z dne 29. decembra 1993 o ustanovitvi arbitražnih in poravnalnih odborov pri gospodarskih zbornicah;
  • zakon št. 192 z dne 18. junija 1998 o poravnavi in arbitraži v sporih z dobavitelji v industriji;
  • zakon št. 320 z dne 2. marca 1963 o obvezni poravnavi pred začetkom postopka v kmetijskih zadevah.

Oblike sodne poravnave so:

  • Člen 185 italijanskega zakonika o civilnem postopku: določa neobvezen poskus poravnave, ki se lahko ponovi med sodnim postopkom (poravnavo lahko poskuša doseči sodnik, ko stranki prvič nastopita pred sodiščem, „če to dopušča narava zadeve“, člen 183 Zakonika o civilnem postopku). Sodnik ne sme pri poskusu poravnave prisiliti strank k poravnavi ali ravnati v skladu s svojim prepričanjem glede zadeve, ampak lahko le prouči možnost dogovora in jo razloži strankama ter pri tem nima dejavne vloge (da zavaruje svoj položaj nepristranske tretje stranke). Če se stranki dogovorita, pred sodnikom podpišeta poročilo o poravnavi. To poročilo je izvršilni naslov; zadeva se potem izbriše s seznama obravnav sodišča.
  • Člen 420 Zakonika o civilnem postopku: sodnik na delovnem sodišču lahko vedno poskuša doseči poravnavo med strankama med postopkom ne glede na to, ali je zadevna pravica prenosljiva ali ne.
  • Člen 447(a) Zakonika o civilnem postopku: določa poskus poravnave v sporih o najemnem razmerju.
  • Zakon št. 320 iz leta 1963: določa poskus poravnave v kmetijskih sporih.
  • Člena 707 in 708 Zakonika o civilnem postopku: v zadevah prenehanja življenjske skupnosti med zakoncema mora predsednik sodišča poskušati doseči poravnavo med strankama.
  • Zakon št. 1766 iz leta 1927: določa poskus poravnave v zadevah v zvezi z običajnim pravom.
  • Zakon št. 17775 iz leta 1933: določa poskus poravnave v zadevah v zvezi z javnimi vodami.

Zgoraj opisane oblike poravnave se uporabljajo za reševanje sporov v vseh navedenih okoliščinah.

Pri oblikah poravnave, ki ne potekajo po načelu kontradiktornosti, so storitve odvetnika le izbirne in neobvezne, stroški so majhni, brezplačna pravna pomoč ni na voljo in kakršen koli dogovor se lahko izvrši takoj.

Pri kontradiktornih oblikah poravnave pa mora stranka nujno imeti odvetnika in brezplačna pravna pomoč, če se stranki dodeli za sodni postopek, se lahko uporabi tudi za postopek poravnave.

Poravnalni organi morajo običajno upoštevati tudi zaupnost, tj. načelo, ki jih zavezuje v skladu z italijanskim zakonom o varstvu zasebnosti.

Stranki lahko v pogodbi, ki jo skleneta, določita, da bosta pred sodnim postopkom poskusili rešiti spor s poravnavo.

Vendar takšne klavzule ne izključujejo možnosti, da stranki predložita zadevo rednim sodiščem.

Dogovor, s katerim stranki rešita spor s poravnavo, je zanju zavezujoč. Če ga ne izpolnita prostovoljno, se lahko prisilno izvrši.

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 12-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo