Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Madžarska

Zadnja sprememba: 21-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

Splošno vprašanje: katere vrste alternativnega reševanja sporov se uporabljajo na Madžarskem? Splošno vprašanje: katere vrste alternativnega reševanja sporov se uporabljajo na Madžarskem?
Ali uporabo posamezne oblike alternativnega reševanja sporov (ARS) določa zakon ali sodna odločba? Ali uporabo posamezne oblike alternativnega reševanja sporov (ARS) določa zakon ali sodna odločba?
Ali je ta oblika alternativnega reševanja (ARS) sporov urejena z zakonom? Ali je ta oblika alternativnega reševanja (ARS) sporov urejena z zakonom?
1. Arbitražni postopek 1.
2. Zakon I o športu in ustanovitvi stalnega športnega arbitražnega sodišča iz leta 2004 2.
3. Mediacija 3.
4. Mediacija v zdravstvu 4.
5. Mediacija v zadevah varstva otrok 5.
6. Spravni gospodarski postopki 6.
Katere vrste sporov je mogoče reševati s postopki alternativnega reševanja sporov? Katere vrste sporov je mogoče reševati s postopki alternativnega reševanja sporov?
Obstajajo pogodbeni pogoji o izpolnitvi pogodbe, ki določajo, da je treba spor rešiti najprej v postopku ARS. O sporu lahko odloča sodišče, potem ko ga ni več mogoče rešiti v takšnem postopku. Ali takšni pogoji zavezujejo pogodbeni stranki? Obstajajo pogodbeni pogoji o izpolnitvi pogodbe, ki določajo, da je treba spor rešiti najprej v postopku ARS. O sporu lahko odloča sodišče, potem ko ga ni več mogoče rešiti v takšnem postopku. Ali takšni pogoji zavezujejo pogodbeni stranki?
Kako so v postopku ARS zagotovljena jamstva, primerljiva tistim v sodnem postopku? Kako se zagotovi zlasti zaupnost pogajanj? Kako so v postopku ARS zagotovljena jamstva, primerljiva tistim v sodnem postopku? Kako se zagotovi zlasti zaupnost pogajanj?
Ali je treba poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v postopku ARS? Ali je treba poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v postopku ARS?
Ali se lahko postopek ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi? Ali se lahko postopek ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi?
Ali je postopek ARS brezplačen? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče za ARS pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči? Ali je postopek ARS brezplačen? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče za ARS pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči?
Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se v izbrani obliki ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba te oblike ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se v izbrani obliki ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba te oblike ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču?
V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni takoj izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče? V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni takoj izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče?

 

Splošno vprašanje: katere vrste alternativnega reševanja sporov se uporabljajo na Madžarskem?

Madžarski pravni sistem določa bolj znane vrste alternativnega reševanja sporov (ARS), ki omogočajo, da poskušata stranki rešiti spore z arbitražo ali mediacijo, namesto v sodnem postopku.

Ali uporabo posamezne oblike alternativnega reševanja sporov (ARS) določa zakon ali sodna odločba?

Zakon ne določa, da morata stranki pri reševanju spora obvezno uporabiti mehanizme alternativnega reševanja sporov.

Ali je ta oblika alternativnega reševanja (ARS) sporov urejena z zakonom?

V madžarskem pravnem sistemu alternativno reševanje sporov urejajo pravni predpisi na različnih stopnjah – zlasti zakoni parlamenta. Navedeni so v nadaljevanju.

1. Arbitražni postopek

Arbitražni postopek se lahko v skladu z zakonom LXXI o arbitraži iz leta 1994 uporablja namesto sodnega postopka, (a) če vsaj ena od strank opravlja poklicno gospodarsko dejavnost, s katero je povezan pravni spor (v nasprotnem primeru se lahko stranki odločita za ad hoc ali stalno arbitražo, če to omogoča zakon); (b) če lahko stranki prosto določita predmet postopka in (c) če sta stranki v pisni pogodbi o arbitraži določili, da se lahko uporablja arbitražni postopek. Zakon lahko izključi reševanje pravnih sporov z arbitražo in v nekaterih vrstah civilnih tožb arbitraže ni mogoče uporabiti.

Na vrh straniNa vrh strani

Arbitri morajo biti neodvisni in nepristranski ter ne smejo biti zastopniki strank. Med postopkom ne smejo sprejemati navodil in morajo tudi po koncu postopka spoštovati popolno zaupnost glede dejstev, ki jih izvejo. V primeru stalnega arbitražnega sodišča morajo arbitri to pisno izjaviti ob izvolitvi/imenovanju.

Stalno arbitražno sodišče pri Gospodarski zbornici Madžarske (s sedežem na naslovu 1055 Budapest, Kossuth tér 6–8) je stalno arbitražno sodišče za mednarodne zadeve, razen če zakon določa drugače.

2. Zakon I o športu in ustanovitvi stalnega športnega arbitražnega sodišča iz leta 2004

V nekaterih zadevah, povezanih s športom, in na zahtevo strank poskuša stalno športno arbitražno sodišče doseči dogovor med strankama. Te zadeve so predvsem pravni spori med športnimi združenji in njihovimi člani, spori med člani športnih združenj glede dejavnosti, povezanih s športnim združenjem, in spori med športnimi združenji/organizacijami ali športniki in športnimi strokovnjaki. Stalno športno arbitražno sodišče deluje pod okriljem Nacionalnega športnega združenja. Predsedstvo izvoli predsednika in najmanj 15 članov med odvetniki s posebnimi pravnimi kvalifikacijami in vsaj petletno pravno prakso na področju športa za obdobje štirih let. Predsedstvo izvoli dva člana stalnega športnega arbitražnega sodišča na priporočilo Olimpijskega komiteja Madžarske.

Za postopek pri stalnem športnem arbitražnem sodišču se uporabljajo določbe zakona LXXI o arbitraži iz leta 1994, razen v izjemnih, z zakonom določenih primerih.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Mediacija

V skladu z zakonom LV o mediaciji iz leta 2002 lahko stranki (fizične osebe, pravne osebe, poslovni subjekti, ki niso pravne osebe, druge organizacije) v civilnem sporu v zvezi z njunimi osebnimi in premoženjskimi pravicami za rešitev spora uporabita postopek mediacije, če se s tem strinjata in če zakon ne omejuje njune pravice do razpolaganja z zahtevki. Takšen postopek lahko začneta tako, da se obrneta na mediatorja. Zakon podrobno določa sklop civilnopravnih sporov, pri katerih ni mogoče uporabiti mediacije, in okoliščine, v katerih določb tega zakona ni mogoče uporabiti za postopek mediacije in spravni postopek, ki ju urejajo drugi zakoni, ali mediacijo v arbitražnem postopku. Ministrstvo za pravosodje objavi register mediatorjev na svoji spletni strani: www.im.hu Deutsch - English - français - magyar.

4. Mediacija v zdravstvu

V skladu z zakonom CXVI o mediaciji v zdravstvu iz leta 2000 se lahko postopek mediacije uporablja za zunajsodno reševanje pravnih sporov v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih storitev za bolnike s strani izvajalcev storitev zdravstvenega varstva ter za zagotavljanje hitrega in učinkovitega uveljavljanja pravic strank. Stranki morata zahtevek za mediacijo predložiti območni zbornici pravosodnih strokovnjakov, ki je najbližje bolnikovemu domu ali kraju, v katerem se zagotavljajo zadevne storitve zdravstvenega varstva. Izvajalec storitev zdravstvenega varstva mora zagotoviti javni dostop do registra območnih zbornic pravosodnih strokovnjakov. Register mediatorjev v zdravstvu vodi Zbornica pravosodnih strokovnjakov Madžarske (1027 Budapest, Bem rakpart 33–34., I. 122.).

Na vrh straniNa vrh strani

5. Mediacija v zadevah varstva otrok

Mediacija v zadevah varstva otrok je bila uvedena leta 2003 s spremembo uredbe št. 149/1997 (IX. 10.) Korm. o agencijah za otroško skrbstvo, upravi za otroško skrbstvo in varstvo otrok ter se uporablja od 1. januarja 2005 v zadevah, v katerih se starši ali druge osebe, upravičene do stikov z otrokom, ne morejo dogovoriti o načinu ali času stikov. Mediacija v zadevah varstva otrok se lahko začne na podlagi skupnega zahtevka, ki ga vložita stranki pri mediatorju za zadeve varstva otrok. Register mediatorjev za zadeve varstva otrok vodi Nacionalni inštitut za družinsko in socialno politiko. Zainteresirane stranke si ga lahko ogledajo v uradnih prostorih skrbniškega sodišča in službe za otroško skrbstvo.

6. Spravni gospodarski postopki

  1. Služba za mediacijo in arbitražo v delovnih sporih, ustanovljena z zakonom XXII o delovnopravnem zakoniku iz leta 1992, je namenjena zlasti reševanju kolektivnih delovnih sporov. Izvaja tri dejavnosti: spravo, mediacijo in arbitražo. Storitve mediacije, ki jih izvaja ta služba, se lahko uporabljajo tudi pri reševanju zasebnih delovnih sporov, vendar zakon določa, da to za stranki ni obvezno.
  2. Za uveljavljanje potrošniških pravic so bili z zakonom CLV o varstvu potrošnikov iz leta 1997 ustanovljeni spravni organi pri regionalnih gospodarskih zbornicah. Spravni organi si prizadevajo zlasti za zunajsodno rešitev potrošniških sporov v zvezi z uporabo pravil o kakovosti in varnosti blaga in storitev in odgovornosti za proizvode ter v zvezi s sklenitvijo in izpolnitvijo pogodb. Namen postopka, ki ga izvaja spravni organ, je sporazumno rešiti spore med potrošniki in podjetji, če pa to ni mogoče, hitro, učinkovito in preprosto sprejeti odločitev, da se zavarujejo pravice potrošnikov. Ti organi niso pristojni za spore, za katere so v skladu s predpisi pristojni drugi organi. Spravni postopek se začne na zahtevo potrošnika ali organizacije, ki zastopa interese potrošnikov, če gre za več kot enega potrošnika in če to organizacijo pooblastijo zadevni potrošniki.

Katere vrste sporov je mogoče reševati s postopki alternativnega reševanja sporov?

Postopki alternativnega reševanja sporov se lahko uporabljajo v civilnih in gospodarskih sporih, kadar njihova uporaba ni omejena v skladu s katerim koli pravnim predpisom.

Na vrh straniNa vrh strani

Obstajajo pogodbeni pogoji o izpolnitvi pogodbe, ki določajo, da je treba spor rešiti najprej v postopku ARS. O sporu lahko odloča sodišče, potem ko ga ni več mogoče rešiti v takšnem postopku. Ali takšni pogoji zavezujejo pogodbeni stranki?

V civilnih in gospodarskih zadevah lahko stranki v pogodbi določita, da morata spore glede pogodbenih pogojev reševati v arbitražnem postopku in ne v sodnem postopku. Če je takšna klavzula vključena v pogodbo, je za stranki zavezujoča.

Kako so v postopku ARS zagotovljena jamstva, primerljiva tistim v sodnem postopku? Kako se zagotovi zlasti zaupnost pogajanj?

Opisane postopke ARS urejajo pravni instrumenti z veliko pravno močjo, tj. zakoni parlamenta in vladne uredbe, ki vsebujejo stroge določbe o sistemu postopkov in zahtevah glede zaupnosti. Te določbe ustrezno zagotavljajo, da so postopki ARS enako zanesljivi kot sodni postopki.

Ali je treba poiskati pravno pomoč? Kakšna je vloga odvetnika v postopku ARS?

Pravno zastopanje ali pravno svetovanje v postopku ARS ni obvezno. Stranki se lahko po lastni presoji odločita, ali želita imeti pravne zastopnike (s polnim pooblastilom), pridobiti pravni nasvet ali podatke od odvetnika ali notarja ali zahtevati pravno svetovanje v sistemu institucij za brezplačno pravno pomoč za socialno prikrajšane osebe v skladu z zakonom LXXX o pravni pomoči iz leta 2003.

Ali se lahko postopek ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali je postopek ARS brezplačen? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali je mogoče za ARS pridobiti pravico do brezplačne pravne pomoči?

Pravila, ki urejajo različne oblike postopkov, jasno določajo sistem plačila stroškov, ki jih morajo kriti stranke. V nekaterih primerih se lahko stranki prosto dogovorita o honorarjih in stroških postopka, drugače pa so zneski določeni v pravnih predpisih. V arbitražnem postopku sta znesek stroškov in zavezanec za plačilo določena v sodni odločbi. V postopku mediacije se lahko stranki in mediator dogovorijo o višini honorarjev, stroških in zavezancih za plačilo posameznih stroškov; če se stranki o plačilu posameznih stroškov ne moreta dogovoriti, jih plačata v enakih deležih. V postopku mediacije v zadevah zdravstvenega varstva so honorarji in stroški določeni z zakonom, vendar se lahko stranki prosto dogovorita, kako jih bosta plačali.

Upravičenci do brezplačne pomoči lahko v skladu z zakonom LXXXX o brezplačni pravni pomoči iz leta 2003 od 1. aprila 2004, ko je zakon začel veljati, od ponudnika brezplačne pravne pomoči prejmejo informacije o možnostih za zunajsodno rešitev spora ali pa se pripravi dokument, ki lahko prispeva k rešitvi spora. Honorar pravnega svetovalca plača ali vnaprej plača država glede na dohodek in premoženje prejemnika brezplačne pravne pomoči.

V postopku mediacije v zadevah zdravstvenega varstva se lahko stranki prosto dogovorita o tem, kdo bo plačal stroške. Če se stranki ne moreta dogovoriti, je zavezanec za plačilo stroškov v posameznih primerih določen z zakonom. Ta na splošno določa, da se splošni stroški postopka enakovredno razdelijo med stranki. Znesek splošnih in dodatnih stroškov postopka pa je določen v posebnem predpisu.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se v izbrani obliki ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba te oblike ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču?

Zoper odločbo arbitražnega sodišča se ni mogoče pritožiti. V nekaterih z zakonom določenih primerih lahko katera koli od strank ali katera koli oseba, s katero je povezana določba iz odločbe, v 60 dneh od sprejetja odločbe zahteva, da jo sodišče razveljavi (npr. če stranka, ki je sklenila sporazum o arbitraži, ni bila poslovno sposobna; če je pogodba o arbitraži neveljavna bodisi v skladu s pravili pravnega sistema, ki jo ureja, bodisi v skladu z madžarskim pravom, če takšen pravni sistem ni določen; če stranki nista bili pravilno obveščeni o imenovanju arbitra ali arbitražnem postopku ali če zaradi drugačnih razlogov nista mogli predložiti zadeve; če je odločba povezana s sporom, za katerega ne velja arbitražna klavzula ali ki ga ne zajemajo določbe iz pogodbe o arbitraži, itd.).

Razveljavitev ni možna, če ni upoštevan zgoraj navedeni 60-dnevni rok.

Če se stranki dogovorita o rešitvi spora med postopkom, arbitražno sodišče sprejme sklep o koncu postopka. Arbitražno sodišče bo na zahtevo strank vključilo dogovor (skupaj s pogoji, ki jih določa) v odločbo, če meni, da je dogovor v skladu s pravnimi predpisi. Pravna moč dogovora, vključenega v odločbo arbitražnega sodišča, je enaka pravni moči odločbe, ki jo sprejme to sodišče.

V skladu z Zakonom o mediaciji lahko stranki po koncu postopka mediacije spor predložita sodišču, ker dogovori, ki jih stranki dosežeta v postopku mediacije, niso uradno izvršljivi.

Stranki morata zadevo predložiti sodišču pred iztekom splošnega zastaralnega roka. Zastaralni rok se prekine z začetkom postopka mediacije.

V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni takoj izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče?

Arbitražna odločba ima enak učinek kot pravnomočna sodna odločba in uporabljajo se pravna pravila o sodni izvršbi.

Če so nujni pogoji izpolnjeni, pristojno lokalno sodišče priloži izvršilni nalog k zavezujoči odločbi spravnega organa za varstvo potrošnikov ali sveta za mediacijo v zadevah zdravstvenega varstva in dogovoru, sklenjenemu pred svetom za mediacijo v zadevah zdravstvenega varstva.

Dogovor o stikih z otrokom, sklenjen v postopku mediacije v zadevah varstva otrok, je treba v 8 dneh predložiti skrbniškemu sodišču. Skrbniško sodišče ga potrdi na zahtevo strank. Če stranki ne dosežeta dogovora pri mediaciji, skrbniško sodišče začne postopek.

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo