Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Grčija

Zadnja sprememba: 14-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Če želite na splošno izvedeti več o alternativnih načinih reševanja sporov, si preberite informacije na strani „Alternativno reševanje sporov – splošne informacije“.

Na tej novi strani lahko izveste več o alternativnem reševanju sporov v Grčiji.



 

KAZALO

Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, s splošnega vidika, uporabljajo v Grčiji? Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, s splošnega vidika, uporabljajo v Grčiji?
POSKUS PORAVNAVE POSKUS PORAVNAVE
ZUNAJSODNO REŠEVANJE SPOROV ZUNAJSODNO REŠEVANJE SPOROV
ARBITRAŽA ARBITRAŽA
V večini primerov je mogoče uporabiti enega od teh različnih načinov alternativnega reševanja sporov. Za več informacij na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas. V večini primerov je mogoče uporabiti enega od teh različnih načinov alternativnega reševanja sporov. Za več informacij na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas.
Spori med potrošniki in podjetjem Spori med potrošniki in podjetjem
Spori med podjetji Spori med podjetji
Spori med delojemalci in delodajalci Spori med delojemalci in delodajalci
Spori med najemodajalci in najemojemalci Spori med najemodajalci in najemojemalci
Družinski spori Družinski spori
Spori med fizičnimi osebami Spori med fizičnimi osebami

 

Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, s splošnega vidika, uporabljajo v Grčiji?

V Grčiji alternativno reševanje sporov na splošno ni razvito. Takšne zunajsodne prakse grški sistem skoraj ne pozna.

Členi 208 do 214 v prvem poglavju Zakonika o civilnem postopku (v nadaljevanju „Zakonik“) obravnavajo poskus poravnave, ki lahko poteka pred vložitvijo tožbe, čeprav se ta mehanizem le redko uporablja.

POSKUS PORAVNAVE

Vsak, ki namerava začeti sodni postopek, lahko pred vložitvijo tožbe zahteva poskus poravnave s strani mirovnega sodnika, ki je krajevno pristojen, čeprav ne bi bil pristojen za obravnavo vsebine zadeve. Zato je treba mirovnemu sodniku predložiti zahtevek s kratkim opisom spora ali pa stranke po svoji volji osebno nastopijo pred mirovnim sodnikom. Po predložitvi zahtevka za poravnavo mirovni sodnik pozove vse stranke, da čim prej na določen dan in ob določeni uri nastopijo pred njim. Vabilo mirovnega sodnika mora vključevati kratko navedbo spora. Če stranke skupaj nastopijo pred njim po svoji volji, lahko mirovni sodnik takoj začne s poskusom poravnave. Poskus je lahko zaprt za javnost, vendar je treba voditi zapisnik posredovanja mirovnega sodnika. Pri poskusu poravnave mirovni sodnik preuči celoten spor s strankami, pri čemer ga ne zavezuje veljavno procesno in materialno pravo, prosto oceni dejstva in poskuša najti pot do poravnave. Mirovni sodnik ima zlasti pravico, da neposredno odredi preiskavo, naroči izdelavo izvedenskega mnenja, predložitev kakršne koli listine in osebni nastop strank, razen tega lahko zasliši priče, vključno s tem, da odredi, da priči ni treba pričati pod prisego, ter lahko na splošno sprejme kakršen koli ukrep za razjasnitev spora. Poravnava je lahko povezana s celotnim sporom ali le njegovim delom. V zapisnik se vključi kratka izjava o ukrepih mirovnega sodnika za dosego poravnave. Če je poskus poravnave neuspešen, se to vpiše v zapisnik in mirovni sodnik navede razlog za neuspešen poskus. Če je poravnava dosežena, so vsi pogoji natančno navedeni v zapisniku.

Na vrh straniNa vrh strani

ZUNAJSODNO REŠEVANJE SPOROV

Prizadevanja za drug način alternativnega reševanja sporov so se začela leta 1995. Člen 214A Zakonika (ki je po več odlogih začel veljati šele leta 1999 za tožbe, vložene od 16. septembra 2000) določa: „Tožbe v zvezi z zasebnopravnimi spori, za katere je zaradi njihove vsebine pristojno sodišče prve stopnje z več sodniki pri rednih postopkih in za katere je dopustna poravnava v skladu z materialnim pravom, se ne smejo obravnavati, razen če je bil opravljen predhodni poskus zunajsodne rešitve spora. Ob evidentiranju vložitve tožbe in določitvi datuma obravnave sodni tajnik opremi izvirnik in izvode z jasnim žigom, s katerega je razvidno, da zadeve ni mogoče obravnavati, če ni bil opravljen predhodni poskus za dosego zunajsodne rešitve spora.“ Sodni poziv na obravnavo mora vključevati tudi poziv tožencu, da se na določen dan ob določeni uri zglasi v pisarni tožnikovega odvetnika ali v pisarni odvetniške družbe, katere član je zadevni odvetnik, da se spor poskusi rešiti po zunajsodni poti. Povabljena stranka se mora zglasiti z odvetnikom ali pa jo mora zastopati odvetnik, ki je za to posebej pooblaščen. Odvetniki lahko skupaj določijo drug datum za srečanje ali ga prestavijo na drug dan in uro ter določijo kraj srečanja. Srečanja za dosego zunajsodne rešitve spora potekajo v obdobju od petega dne po vročitvi obvestila o tožbi do petintridesetega dne pred datumom, določenim za obravnavo. Na teh srečanjih stranke z odvetniki ali pa odvetniki, ki zastopajo stranke na podlagi pooblastila, ter s pomočjo, če stranke to želijo, tretje osebe, ki so jo izbrale skupaj, preučijo celoten spor in morebitno nasprotno tožbo toženca, pri tem pa jih ne zavezujejo določbe materialnega prava. Uporabiti morajo vsa ustrezna sredstva za določitev ključnih dejstev in vprašanj, o katerih se strinjajo ali ne, ter posledic, ki jih sprejemajo ali jim oporekajo, zato da se doseže vzajemno sprejemljiva rešitev spora v celoti ali delno. Če stranke dosežejo rešitev spora v celoti ali delno, se sestavi zapisnik, z izjemo od obveznosti, v katerem so navedeni vsebina sporazuma in zlasti narava priznane pravice, znesek, povezan z dolgovano izpolnitvijo, ter kakršni koli pogoji, v skladu s katerimi je treba izpolnitev uresničiti. Sporazum je omejen na spor, ki je predmet tožbe. Razen tega se stroški določijo in naložijo v skladu z določbami iz člena 176 in naslednjih. Zapisnik se opremi z datumom in podpišejo ga stranke v sporu ali njihovi odvetniki v toliko izvirnikih, kolikor je strank v sporu ali skupin strank v sporu. Vsaka stranka lahko izvirnik zapisnika predloži predsedniku sodišča prve stopnje z več sodniki, ki obravnava tožbo, in od njega zahteva potrditev zapisnika. Predsednik potrdi zapisnik, potem ko preveri, a) da je spor lahko predmet zunajsodnega reševanja sporov v skladu z odstavkom 1, b) da je bil zapisnik pravno veljavno podpisan in c) da sta narava priznane pravice in kakršen koli znesek, povezan z določeno izpolnitvijo, v zapisniku jasno navedena. Če je bil v sporu zahtevan tudi nalog za izvršitev, zapisnik omogoča izvršitev na podlagi potrditve, predsednik sodišča pa hkrati doda zapisniku izvršilni nalog. Če je bila zahtevana le ugotovitvena sodna odločba, je v zapisniku kot dokaz navedena priznana pravica. V vsakem primeru pomeni potrditev zapisnika zaključek sodnega postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Če sporazum ni dosežen, se sestavi in podpiše zapisnik, v katerem je navedeno, da je bil poskus zunajsodne rešitve spora neuspešen, v njem pa se lahko opredelijo tudi vzroki za neuspeh. Če skupni zapisnik ni podpisan, odvetnik tožnika ali druge stranke sestavi izjavo, v kateri se lahko določijo vzroki za neuspeh. Podobno izjavo lahko sestavi tudi odvetnik nasprotne stranke. Zapisnik ali izjave o neuspešnem poskusu se skupaj s tožbenimi spisi vložijo med obravnavo. V primeru delnega sporazuma posebnega zapisnika ali izjav o neuspelem poskusu ni treba sestaviti.

Žal ta mehanizem alternativnega reševanja sporov še ni pokazal pričakovanih rezultatov in se uporablja le kot procesni predpogoj za obravnavo zadev pri sodišču.

Edini mehanizem alternativnega reševanja sporov v Grčiji, ki ga je mogoče šteti kot učinkovitega, je arbitraža.

ARBITRAŽA

Sedmo poglavje Zakonika (členi 867 do 903) je posvečeno arbitraži in določa pogoje, ki urejajo ta mehanizem.

Predmet arbitraže so lahko vsi zasebnopravni spori, razen sporov v zvezi z zagotovitvijo odvisnega dela, če stranke v arbitraži lahko prosto razpolagajo z zahtevki. Kot predmet arbitraže lahko stranke določijo tudi prihodnje spore, vendar mora biti v takem primeru sporazum v pisni obliki, povezan pa mora biti s posameznim pravnim razmerjem, iz katerega lahko izhajajo spori. Sporazum o uvedbi arbitraže se lahko doseže tudi pri sodišču med obravnavo zadeve. Kot arbiter je lahko določena ena oseba ali več oseb ali pa celotno sodišče.

Če v sporazumu o arbitraži niso imenovani arbitri ali ni določen način njihovega imenovanja, vsaka stranka imenuje enega arbitra. Če je imenovanih več arbitrov in če sporazum ne določa drugače, morajo arbitri imenovati predsedujočega arbitra. Imenovanja arbitra s strani ene od strank, imenovanja predsedujočega arbitra s strani drugih arbitrov in imenovanja arbitrov s strani tretje stranke ni mogoče preklicati.

Na vrh straniNa vrh strani

Seznam arbitrov, ki ga pripravi sodišče prve stopnje z več sodniki, je na voljo pri vseh sodiščih prve stopnje z enim sodnikom. Oseba, imenovana kot arbiter, ni dolžna sprejeti imenovanja. Stranka, ki drugo stranko pozove k arbitraži, vnaprej plača polovico plačila za arbitra ali arbitre, kot je določeno v členu 882 Zakonika. Arbitražna odločba določa, katera stranka mora izvršiti plačilo arbitrov in kriti stroške.

Postopek poteka v navzočnosti arbitrov, ki delujejo skupno. Arbitri določijo kraj in čas arbitraže ter postopek, ki je po njihovem mnenju ustrezen, razen če sporazum o arbitraži ne določa drugače. V postopku arbitraže imajo vse stranke enake pravice in obveznosti, upošteva pa se načelo enakosti. Stranke morajo biti pozvane, da nastopijo in predložijo svoje argumente v ustni ali pisni obliki, odvisno od odločitve arbitrov, ter da zagotovijo dokaze. Razpravo vodi predsedujoči arbiter. Nastop stranke z odvetnikom ali zastopanje stranke s strani odvetnika se ne sme preprečiti. Priče in izvedenci so lahko zaslišani pod prisego ali pa jim ni treba priseči. Če sporazum o arbitraži ne določa drugače, arbitri uporabijo določbe materialnega prava. Arbitražna odločba mora biti v pisni obliki in jo morajo podpisati arbitri. Navedeni morajo biti naslednji podatki: a) polna imena arbitrov; b) kraj in čas izdaje odločbe; c) polna imena oseb, ki so sodelovale v arbitražnem postopku; d) sporazum o tem, da se sproži arbitraža, na katerem temelji odločba; e) razlogi; f) operativni del. Arbitražna odločba ne more biti predmet revizije. Delno ali v celoti se lahko razveljavi s sodno odločbo le zaradi enega od naslednjih razlogov: 1) če je bil sporazum o arbitraži neveljaven; 2) če je bila odločba izdana po poteku veljavnosti sporazuma o arbitraži; 3) če so bile osebe, ki so izdale odločbo, imenovane v nasprotju s pogoji sporazuma o arbitraži ali zakonskimi določbami ali če so stranke preklicale njihovo imenovanje ali če so odločale ne glede na dejstvo, da je bil sprejet zahtevek za njihovo izločitev; 4) če so osebe, ki so izdale odločbo, prekoračile svoje pristojnosti, ki so jim bile dodeljene na podlagi sporazuma o arbitraži ali v skladu z zakonom; 5) če so bile kršene določbe člena 886(2) (prekinitev sporazuma) ali členov 891 in 892 (vsebina arbitražne odločbe); 6) če je odločba v nasprotju z določbami javnega reda ali moralo; 7) če je odločba nerazumljiva in vsebuje nasprotujoče določbe; 8) če obstaja razlog za revizijo v skladu s členom 544 Zakonika.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 902 Zakonika določa, da lahko stalno arbitražno ureditev vzpostavijo gospodarske zbornice in podobne zbornice, borze vrednostnih papirjev in blagovne borze ter poklicna združenja, ki so pravne osebe javnega prava, na podlagi odredb, ki se izdajo na predlog ministra za pravosodje in ministra, odgovornega za nadzor zbornice, borze ali združenja, potem ko upravni odbor zadevnega organa izda predhodno mnenje.

V večini primerov je mogoče uporabiti enega od teh različnih načinov alternativnega reševanja sporov. Za več informacij na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas.

Spori med potrošniki in podjetjem

Kot je že razloženo na strani „Alternativno reševanje sporov – Pravo Skupnosti“, je Komisija na svoji spletni strani objavila seznam velikega števila organov za alternativno reševanje potrošniških sporov v vseh državah članicah. Na tem seznamu so uporabne informacije, ki so koristne pri odločanju, katerega od teh programov alternativnega reševanja sporov je mogoče uporabiti: njihova zgradba, področje delovanja, vrste postopkov, ki jih uporabljajo, njihovi stroški in podatki. Te informacije so na voljo na naslednjem spletnem naslovu: English

Mogoče se bo treba obrniti na organ za alternativno reševanje sporov v drugi državi članici. Natančne informacije o tem, kateri organ je treba uporabiti, so na voljo na spletnih straneh mreže EEJ-Net: http://www.eejnet.org/ ali mreže FIN-NET v primeru spora v zvezi s finančnimi storitvami dansk - Deutsch - ελληνικά - English - español - français - italiano - Nederlands - português - suomi- svenska

Spori med podjetji

Kot je navedeno zgoraj, poseben mehanizem alternativnega reševanja sporov ne obstaja.

Spori med delojemalci in delodajalci

Oblika alternativnega reševanja sporov je možna prek posredovanja lokalnega inšpektorata za delo. Delodajalec je na zahtevo delojemalca povabljen, da se zglasi pri lokalnem inšpektoratu za delo, uradnik inšpektorata pa pomaga pri iskanju rešitve spora. Ta postopek je brezplačen.

Spori med najemodajalci in najemojemalci

Kot je navedeno zgoraj, poseben mehanizem alternativnega reševanja sporov ne obstaja.

Družinski spori

Kot je navedeno zgoraj, poseben mehanizem alternativnega reševanja sporov ne obstaja.

Spori med fizičnimi osebami

Kot je navedeno zgoraj, poseben mehanizem alternativnega reševanja sporov ne obstaja.

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo