Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Nemčija

Zadnja sprememba: 02-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere vrste alternativnega reševanja sporov se uporabljajo v Nemčiji? 1.
Splošno Splošno
Pravni spori med potrošniki in družbami (v najširšem smislu) Pravni spori med potrošniki in družbami (v najširšem smislu)
Spori med družbami Spori med družbami
Spori med delojemalci in delodajalci Spori med delojemalci in delodajalci
a) Spravni odbori za spore glede pripravništva in prakse a)
b) Sporazumni odbor v skladu z Zakonom o zastopanju delavcec (BetrVG) b)
c) Sprava v zvezi s kolektivnimi pogodbami c)
Družinski spori Družinski spori
Spori zaradi uporabe zakonodaje o bančnih nakazilih ali zaradi zlorab plačilnih kartic Spori zaradi uporabe zakonodaje o bančnih nakazilih ali zaradi zlorab plačilnih kartic
Spori med posamezniki Spori med posamezniki
2. Ali uporabo posamezne oblike alternativnega reševanja sporov (ARS) določa zakon ali sodna odločba? 2.
3. Ali je alternativno reševanje sporov urejeno z zakonom? 3.
4. Obstajajo pogodbene klavzule o izvajanju pogodbe, ki določajo, da je treba spor pred začetkom sodnega postopka obvezno reševati v postopku ARS. Ali takšni pogoji zavezujejo stranki? 4.
5. Kateri spori se lahko rešujejo v postopku ARS? 5.
Spori med družbami Spori med družbami
Spori med delojemalci in delodajalci Spori med delojemalci in delodajalci
Družinski spori Družinski spori
Spori med posamezniki Spori med posamezniki
Drugi posebni pri primeri (npr. odnosi z državnimi uradi) Drugi posebni pri primeri (npr. odnosi z državnimi uradi)
6. Kako so v postopku ARS zagotovljena jamstva, primerljiva tistim v sodnem postopku? Kako se zagotovi zlasti zaupnost pogajanj? 6.
7. Ali je potrebno pravno svetovanje? Kakšna je vloga odvetnika v postopku ARS? 7.
8. Ali se lahko ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi? 8.
9. Ali je postopek ARS brezplačen? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali se lahko dobi brezplačna pravna pomoč? 9.
10. Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se s postopkom ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču? 10.
11. V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni takoj izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče? 11.

 

1. Katere vrste alternativnega reševanja sporov se uporabljajo v Nemčiji?

Splošno

Značilne vrste alternativnega reševanja sporov v Zvezni republiki Nemčiji so arbitraža, sprava in mediacija. Ti postopki se lahko dopolnjujejo, vendar se med seboj razlikujejo.

Arbitražni postopek ima posebno vlogo. Arbitražno sodišče ni del državnega pravosodnega sistema, ampak ustanova, ki jo s sporazumom o arbitraži določita stranki. Arbitražno sodišče sprejme končno odločitev namesto državnega sodišča.

Namen sprave je doseči soglasje strank v sporu s kompromisnim predlogom spravnega posrednika. Če se ugotovi, da soglasje ni mogoče, so pomembne dobre usluge spravnega posrednika, ker omogočajo, da stranki nadaljujeta pogovor in poskušata najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Pri mediaciji se strankama ne predlaga rešitve spora, ampak jo morata doseči sporazumno. Mediator pomaga pri komunikaciji, pogajanjih in doseganju soglasja. Za razliko od sodnika ne more odločati, za razliko od arbitra ali spravnega posrednika pa ne more neposredno predlagati rešitve spora.

Pravni spori med potrošniki in družbami (v najširšem smislu)

V Zvezni republiki Nemčiji je veliko spravnih odborov za mirno reševanje potrošniških sporov, katerih namen je rešiti spore, preden se predložijo sodišču. Spravne odbore običajno organizirajo poklicne organizacije (zbornice in združenja), zato so njihove pristojnosti običajno opredeljene glede na poslovno dejavnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Zato obstajajo spravni odbori za popravila avtomobilov, čiščenje oblačil in druge obrti (gradbeništvo, radijska in televizijska tehnika itd.).

  • V skoraj vseh večjih mestih gospodarske zbornice in obrtne zbornice (Handwerkskammer) ponujajo storitve arbitražnih sodišč in spravnih odborov. Poleg tega so na voljo spravni odbori za popravila avtomobilov, ki jih organizira avtomobilska industrija, in spravni odbori za napake pri rabljenih avtomobilih, ki jih organizirajo prodajalci motornih vozil.
  • Spravne storitve so na voljo tudi za svobodne poklice. Zdravniške zbornice in združenja arhitektov jih organizirajo v skoraj vsaki zvezni deželi. Odvetniške zbornice, zbornice patentnih uradnikov, davčnih svetovalcev in pooblaščenih računovodij morajo na zahtevo posredovati v sporih med člani zbornice in njihovimi strankami.
  • Omeniti je treba tudi varuha pravic zasebnih bank, ki obravnava vse vrste zadev v zvezi z denarnimi in bančnimi posli.

Če spravni odbori izdajo priporočila, strank praviloma ne zavezujejo. Vendar je odločitev odbora včasih enostransko obvezujoča za podjetje. Kljub temu je postopek končan, kadar stranki dosežeta soglasje in skleneta poravnavo.

Spori med družbami

Mediacija v poslovnih zadevah je v Nemčiji vedno bolj pogosta. Odvetniki in predstavniki poslovnega sveta poskušajo določiti postopke mediacije in zagotoviti ustrezne standarde kakovosti.

Spori med delojemalci in delodajalci
a) Spravni odbori za spore glede pripravništva in prakse

Odbore za reševanje sporov iz obstoječih razmerij med delodajalci in osebami, ki se usposabljajo, lahko ustanovijo ustrezni organi (za obrtne dejavnosti so to obrtniška združenja) v skladu z oddelkom 111(2) Zakona o delovnih sodiščih - ArbGG. Če je takšen odbor že ustanovljen, mu je treba predložiti zadevo v skladu z obveznimi procesnimi pravili.

Na vrh straniNa vrh strani

Odločba o spravi je zavezujoča za stranki, če jo priznata v enem tednu. Izvršitev temelji na poravnavi, ki se sklene pred odborom, ali odločbi, ki jo izda odbor in sta jo stranki priznali. Če se stranki ne poravnata ali če ne priznata odločbe o spravi, lahko zadevo v dveh tednih predložita pristojnemu delovnemu sodišču.

b) Sporazumni odbor v skladu z Zakonom o zastopanju delavcec (BetrVG)

Za rešitev nesoglasja med delodajalci in sveti delavcev (Betriebsrat) se lahko vloži zahtevek pri sporazumnem odboru v skladu z oddelkom 76 BetrVG. Odbor je pristojen za notranje reševanje sporov v družbi s spravo. V odboru mora biti vsaka stran, tj. delodajalci in svet delavcev, sorazmerno zastopana. Izbrati je treba tudi predsednika odbora, ki mora biti nepristranski, o njem pa se morata strinjati obe stranki. Če se stranki ne moreta dogovoriti, o predsedniku in številu članov odbora odloča delovno sodišče.

Odločitev, ki jo sprejme sporazumni odbor po prostem preudarku, in možnost, da je odbor presegel pooblastila, lahko na predlog ene od strank prouči delovno sodišče v štirinajstih dneh.

c) Sprava v zvezi s kolektivnimi pogodbami

Če se stranki pri pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe nista uspeli dogovoriti, se pogosto začne spravni postopek, da se uskladijo nasprotujoči si interesi in preprečijo kolektivni delovni spori. Cilj sprave je vedno doseči sklenitev kolektivne pogodbe in tako ohraniti socialni mir.

Stranki pri pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb običajno skleneta posebne spravne sporazume. Zato so v praksi zelo pomembni. Člani spravnega odbora so običajno predstavniki nasprotnih strank v postopku za sklenitev kolektivnih pogodb in nepristranski predsednik. Če jim ne uspe oblikovati kompromisnega predloga ali če predlog zavrne ena od strank ali obe stranki, ki sodelujeta v postopku za sklenitev kolektivnih pogodb, se spravni postopek konča. Na naslednji stopnji se začne kolektivni delovni spor.

Na vrh straniNa vrh strani

Družinski spori

Lokalni organi redno zagotavljajo mediacijo v družinskih sporih, kot je določena v Socialnem zakoniku (Sozialgesetzbuch), v okviru programov za mladino kot pomoč za samopomoč. Njen namen je omogočiti staršem, da na lastno odgovornost in sporazumno najdejo rešitev spora, ki bo ustrezala skupnim potrebam in interesom.

Odvetniki ponujajo zunajsodno mediacijo in reševanje sporov zlasti na področju družinskega prava. Poleg tega zakon pogosto določa, da si mora sodišče na kateri koli stopnji sodnega postopka prizadevati za sporazumno rešitev spora med strankama, zlasti v pravnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Primeri so zunajsodna poravnava sporov v skladu z oddelkom 52 Zakona o nepravdnem postopku (FGG) ali začetek postopka mediacije v sporih v zvezi s pravico do stikov z otrokom v skladu z oddelkom 52a FGG.

Na zunajsodnem področju je mediacija vedno bolj pomembna pri urejanju posledic prenehanja življenjske skupnosti in razveze zakonske zveze. Družinska mediacija se uporablja za reševanje (družinskih) sporov med poročenimi, neporočenimi ali razvezanimi pari in med pari, ki so živeli v življenjski skupnosti, kadar je treba najti rešitev, pri kateri se bodo upoštevali interesi vseh zadevnih strank. Pri prenehanju življenjske skupnosti ali razvezi zakonske zveze je namen mediacije najti sporazumno obliko skupne starševske odgovornosti za mati in očeta po prenehanju življenjske skupnosti ali razvezi zakonske zveze. Cilj mediacije je najti rešitev odprtih spornih vprašanj glede razveze zakonske zveze ter omogočiti parom, da se zavejo temeljnih medsebojnih sporov in jih razumejo. Sklenejo se lahko na primer sporazumi o preživnini, premoženju, lastnini in starševski odgovornosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Spori zaradi uporabe zakonodaje o bančnih nakazilih ali zaradi zlorab plačilnih kartic

Za reševanje sporov glede finančnih storitev (bančna nakazila) je ustanovljen spravni odbor pri nemški centralni banki. Spravne postopke za banke, ki so vključene v nekatera bančna združenja (Zvezno združenje javnih bank, Zvezno združenje nemških bank, Zvezno združenje nemških zadružnih bank, združenja hranilnic in klirinških bank), izvajajo ta združenja.

Zvezno združenje nemških bank je določilo spravni postopek za reševanje splošnih nesoglasij med bankami in njihovimi strankami (Pritožbeni oddelek za stranke, Bundesverband deutscher Banken, poštni predal 04 03 07, 10062 Berlin).

Spori med posamezniki

Več zveznih dežel lahko določi obvezne spravne postopke na podlagi oddelka 15a Zakona o uvedbi Zakonika o civilnem postopku (EGZPO):

  • za spore o lastninskih pravicah, za katere je pristojno občinsko sodišče (Amtsgericht) in katerih sporni znesek ne presega 750 EUR,
  • za nekatere spore na področju sosedskega prava in
  • za spore zaradi razžalitve, kadar se takšno dejanje ni zgodilo prek tiska ali radiotelevizije.

V skladu z oddelkom 15a(2) EGZPO spravni postopek ni obvezen pri:

  • predlogih za spremembo sodne odločbe, dodatnih tožbah za položitev varščine, tožbah za priznanje tujih sodnih odločb, nasprotnih tožbah in tožbah, ki jih je treba vložiti v zakonsko ali sodno določenem roku,
  • sporih v družinskih zadevah,
  • zahtevah za ponovno sojenje,
  • zahtevkih, ki se obravnavajo v postopku izvršitve na podlagi listine ali menice,
  • v pravdnem postopku, kadar se uveljavlja zahtevek po skrajšanem postopku za izterjavo dolga, in
  • tožbah zoper izvršilne ukrepe.

Poleg tega se spravni postopek ne uporablja, če stranki ne prebivata ali nimata sedeža ali podružnice v isti državi.

Na vrh straniNa vrh strani

Zvezne dežele lahko z deželnimi zakoni omejijo področje uporabe oddelka 15a(1) EGZPO in razširijo razloge za izključitev iz oddelka 15a(2) EGZPO.

2. Ali uporabo posamezne oblike alternativnega reševanja sporov (ARS) določa zakon ali sodna odločba?

Nemško pravo ne določa splošne obveznosti, da morata stranki v sporu poskušati rešiti spor v zunajsodnem postopku, preden predložita zadevo sodišču.

Vendar lahko posamezna zvezna dežela v skladu z oddelkom 15a Zakona o uvedbi Zakonika o civilnem postopku (EGZPO) zakonsko določi, da je treba pred vložitvijo tožbe pri sodišču poskusiti sporazumno rešiti spor pri priznanem spravnem organu. To velja za spore glede lastninske pravice, pri katerih sporna vrednost ne presega 750 EUR, nekatere spore zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter spore na področju sosedskega prava. Če se v takšnih primerih vloži tožba, pred tem pa stranki nista poskušali rešiti spora sporazumno, se tožba zavrže kot nedopustna. Do zdaj je obveznost, da je treba poskusiti rešiti spor v zunajsodnem postopku, določilo le nekaj zveznih dežel.

V zvezi s sodnim postopkom na prvi stopnji oddelek 278(2) Zakonika o civilnem postopku (ZPO) določa, da se morajo pred (pravdno) sodno obravnavo izvesti sporazumna pogajanja, da se doseže sporazumna rešitev spora. To načelo se ne uporablja le takrat, kadar ni verjetno, da bodo takšna pogajanja uspešna, ker sta stranki poskušali sporazumno rešiti spor že pri zunajsodnem spravnem organu, npr. na podlagi deželnega zakona v skladu z oddelkom 15a EGZPO, ali če je zaradi drugih razlogov jasno, da bodo sporazumna pogajanja neuspešna. Namesto sporazumnih pogajanj v skladu z oddelkom 278(2) ZPO lahko sodišče v ustreznih primerih pozove stranki k zunajsodni rešitvi spora (drugi stavek oddelka 278(5) ZPO).

Na vrh straniNa vrh strani

3. Ali je alternativno reševanje sporov urejeno z zakonom?

Da, glejte točko 2.

4. Obstajajo pogodbene klavzule o izvajanju pogodbe, ki določajo, da je treba spor pred začetkom sodnega postopka obvezno reševati v postopku ARS. Ali takšni pogoji zavezujejo stranki?

Načeloma da. Nasprotna stranka lahko vloži ugovor, zaradi katerega se lahko tožba zavrže, če ena od strank ne izpolni pogodbene obveznosti, v skladu s katero je treba spor pred vložitvijo tožbe poskušati rešiti po postopku ARS.

Če splošni pogoji vključujejo takšen pogoj, njegovo vsebino prouči sodišče v skladu z oddelkom 307 Civilnega zakonika (BGB). Ta oddelek določa, da je takšna določba neveljavna, če drugega pogodbenega partnerja neupravičeno postavlja v slabši položaj. Glavno načelo pri proučitvi mora biti, ali je postopek pravičen in nepristranski ter ali bi razumen pogodbeni partner utemeljil svoj ugovor na tem pogoju ali bi zadevo neposredno predložil sodišču. Pri tem je treba upoštevati tudi točko q Priloge 1 k Direktivi Sveta 93/13/EGS, v skladu s katero se lahko pogodbeni pogoj šteje kot nedovoljen, če je potrošnikova pravica do sprožitve pravnega postopka ali drugega pravnega sredstva izključena ali omejena.

5. Kateri spori se lahko rešujejo v postopku ARS?

Alternativno reševanje sporov je primerno za veliko različnih vrst sporov, ker je prilagodljivo in se lahko izvaja v veliko oblikah, razen če je postopek alternativnega reševanja sporov določen kot obvezna zahteva pred vložitvijo zadeve pri civilnem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Spori med družbami

Postopek gospodarske mediacije lahko prispeva k ohranitvi poslovnega razmerja med strankama v sporu na isti ravni ali ga celo okrepi. Prednost postopka mediacije je tudi zagotovitev zaupnosti, ker je javnost izključena iz postopka.

Gospodarska mediacija se pogosto uporablja na področjih, ki zajemajo zlasti zapletene pravne in dejanske spore med poslovnimi partnerji. Za spravo in mediacijo so primerni tudi spori, ki so delno zelo osebni, vključno s spori na področju prava družb ali spori, v katerih so udeležene stranke različnih narodnosti. Uporaba gospodarske mediacije je priporočljiva na vseh poslovnih področjih, na katerih naj bi se poslovno razmerje med strankama uspešno nadaljevalo ne glede na spor in tudi po njegovi rešitvi.

Spori med delojemalci in delodajalci

Postopki mediacije in druge storitve za zunajsodno reševanje sporov so na področjih, na katerih zakonska pravila ali zakonodaja o sklepanju kolektivnih pogodb omogočata uspešne in preverjene spravne postopke, običajno manj uspešni. To velja zlasti na področjih, na katerih je reševanje spora na sodišču obvezno. Postopki mediacije se uporabljajo zlasti v delovnopravnih zadevah, povezanih s posameznimi delojemalci.

Družinski spori

Glejte točko 1 „Družinski spori“.

Spori med posamezniki

Prvi vmesni rezultati ocenjevalnih študij kažejo, da bi lahko zunajsodni postopki reševanja sporov s spravo, mediacijo ali doseganjem soglasja postali običajni pri sosedskih sporih in zahtevkih zaradi razžalitve. Postopek mediacije je pogosto zelo primeren za reševanje sporov v dolgoročnem pogodbenem razmerju, ker stranki v sporu rešita spor na lastno odgovornost, kar v največji meri omogoča nadaljevanje njunega pogodbenega razmerja.

Na vrh straniNa vrh strani

Drugi posebni pri primeri (npr. odnosi z državnimi uradi)

V Nemčiji se postopki mediacije uporabljajo v zadevah javnega prava ali upravnih zadevah, zlasti na področju okoljskega prava. Uporabljajo se pri postopkih v zvezi z regionalnim načrtovanjem, uradno potrditvijo načrtov in izdajo dovoljenj. Cilj takšnih postopkov je, da se na podlagi rešitev, ki se dosežejo s pogajanji, izboljšata sodelovanje in prilagodljivost pri upravnih zadevah.

6. Kako so v postopku ARS zagotovljena jamstva, primerljiva tistim v sodnem postopku? Kako se zagotovi zlasti zaupnost pogajanj?

Medtem ko na primer postopke arbitraže ali doseganja soglasja ureja nacionalna ali deželna zakonodaja, ki določa jamstva, primerljiva z jamstvi v sodnem postopku, postopek mediacije ni zakonsko urejen.

Zaupnost postopka se lahko zagotovi le, če udeleženci v postopku mediacije sklenejo pogodbo o zaupnosti. Mediator lahko zavrne odgovor na vprašanja le, če je član poklicne skupine, ki ima splošno pravico do zavrnitve odgovorov na vprašanja o dokazih, povezanih z opravljanjem dela. To velja zlasti za odvetnike in notarje.

V zvezi s postopki alternativnega reševanja sporov zaradi uporabe zakonodaje o bančnih nakazilih predpisi o postopkih spravnih organov (SchlichtVerfVO) določajo, da je spravni posrednik pri svojem delu neodvisen in ni vezan na obvezna navodila (prim. oddelek 2(2) SchlichtVerfVO) ter da mora varovati zaupnost (oddelek 2(4) SchlichtVerfVO).

7. Ali je potrebno pravno svetovanje? Kakšna je vloga odvetnika v postopku ARS?

Pravno svetovanje za udeležence v postopku mediacije ali spravnem postopku ni obvezno.

Na vrh straniNa vrh strani

V Nemčiji osebe, ki izvajajo dejavnosti ARS, nimajo enotnih strokovnih izkušenj. Spravni posredniki in mediatorji niso le pravniki, ampak zlasti strokovnjaki za psihologijo, izobraževanje, trgovino in družboslovje.

Za odvetnike v vlogi spravnega posrednika ali mediatorja veljajo pravna pravila, ki urejajo njihovo poklicno ravnanje, tj. pravilniki o ravnanju odvetnikov. Naziv „mediator“ lahko pridobijo le, če lahko dokažejo, da so zaradi ustreznega usposabljanja popolnoma seznanjeni z načeli postopka mediacije.

8. Ali se lahko ARS izvaja na daljavo, npr. z elektronskimi sredstvi?

V Nemčiji se na področju zasebnega prava izvajajo prvi poskusi spletnih postopkov mediacije po internetu.

9. Ali je postopek ARS brezplačen? Če ne, kako se porazdelijo stroški? Ali se lahko dobi brezplačna pravna pomoč?

Splošno pravilo za vse oblike alternativnega reševanja sporov je, da morata stroške postopka kriti stranki.

Kadar je spravni organ ustanovljen v zasebnem sektorju za obravnavo pritožb potrošnikov, je postopek za potrošnika praviloma brezplačen. Potrošnik mora plačati le lastne stroške, na primer poštne ali telefonske stroške.

Starši in otroci ne plačajo spravnih in podpornih storitev pri službi za mladino.

V zvezi s stroški obveznega zunajsodnega postopka doseganja soglasja splošno pravilo iz oddelka 15a(4) EGZPO določa, da se stroški sporazumnega odbora štejejo kot del stroškov v poznejši sodni zadevi v smislu oddelka 91 Zakona o civilnem postopku (ZPO). Zato mora te stroške plačati stranka, ki v zadevi ni bila uspešna, če se po neuspelem spravnem postopku začne sodni postopek.

Na vrh straniNa vrh strani

Stranki v sporu bo dodeljena državna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v zvezi z zunajsodnim postopkom reševanja sporov, če stranka nima potrebnih sredstev zaradi osebnih in ekonomskih okoliščin, če ni drugega ustreznega vira pomoči in če stranka v sporu ne uveljavlja svojih pravic neupravičeno (oddelek 1 Zakona o pomoči za pravno svetovanje).

10. Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče, če se s postopkom ARS ne doseže rešitev spora? Ali uporaba ARS vpliva na zastaralni rok za vložitev tožbe na sodišču?

Če stranki uporabita alternativne načine reševanja sporov, načeloma ne pomeni, da potem ne bosta predložili zadeve sodišču.

Pri obveznem spravnem postopku (glej oddelek 15a EGZPO) je neuspešen poskus, da bi stranki dosegli soglasje, osnovni pogoj za dopustnost tožbe. Zato se lahko zadeva predloži sodišču, če stranki nista rešili spora. Če je postopek doseganja soglasja v skladu z oddelkom 278(5) Zakona o civilnem postopku (ZPO) neuspešen, se preoblikuje v pravdni postopek.

Če sta stranki spor zaradi pritožbe potrošnika poskušali rešiti po zunajsodni poti pri spravnem organu v zasebnem gospodarskem sektorju, lahko zadevo predložita sodišču, če predlog sprave ni bil sprejet. Na to sta stranki opozorjeni pri predložitvi predloga sprave (prvi stavek oddelka 5(3) predpisov o postopkih spravnih organov (Schlichtungsstellenverfahrensordnung)).

Med poskusom zunajsodne rešitve spora se zastaranje zahtevkov strank v sporu zadrži. Pri postopkih doseganja soglasja in arbitražnih postopkih pri državnih ali priznanih sporazumnih odborih to izhaja neposredno iz določbe iz oddelka 204(1)(4) nemškega Civilnega zakonika (BGB).

Na vrh straniNa vrh strani

Pri drugih oblikah alternativnega reševanja sporov pa temelji na prvem stavku oddelka 203 BGB. Namen takšne ureditve je preprečiti pritisk na stranki, da morata končati zunajsodna pogajanja pred iztekom zastaralnega roka.

11. V kakšni obliki se sklene dogovor, če se uporabi ta oblika ARS in se doseže rešitev spora? Kaj se zgodi, če dogovor ni takoj izvršen? Ali se lahko uporabi običajni izvršilni postopek? Ali se je mogoče še vedno obrniti na sodišče?

Glavni namen postopka alternativnega reševanja sporov je doseči sporazumno rešitev spora. Praviloma je takšna rešitev v pisni obliki in ima značilnosti pogodbe. Zato je zavezujoča za stranki, kar pomeni, da lahko stranka zahteva njeno izvršitev v sodnem postopku, če je druga stranka ne upošteva.

Sporazum, ki ga stranki pri tem skleneta, je pogosto poravnava v smislu oddelka 779 nemškega Civilnega zakonika (BGB), ker takšni sporazumi večinoma pomenijo vzajemno popuščanje (čeprav le neznatno) obeh strank glede na negotovost njunega pogodbenega razmerja ali začetek sodnega postopka za uveljavljanje njunih zahtevkov. Takšna poravnava se lahko izvrši neposredno brez sodne odločbe, ki se izda v sodnem postopku, če jo skleneta odvetnika strank v sporu v obliki tako imenovane odvetniške poravnave. Če v takšnem primeru dolžnik sprejme takojšnjo izvršitev in če se poravnava predloži občinskemu sodišču (Amtsgericht), lahko pristojno sodišče na predlog ene od strank razglasi poravnavo za izvršljivo (oddelka 796a in 796b v povezavi z oddelkom 794(1)(4b) Zakonika o civilnem postopku (ZPO)).

Poravnava se lahko sklene tudi v obliki notarske listine, ki omogoča neposredno izvršitev, če dolžnik sprejme takojšnjo izvršitev (oddelek 794(1)(5) ZPO).

Poravnava pred državnim sporazumnim odborom ali sporazumnim odborom, ki ga prizna država, v smislu oddelka 15a EGZPO pomeni, tako kot poravnava pred sodiščem, sklep o izvršbi, ki je podlaga za izvršitev (oddelek 794(1)(1) ZPO).

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo