Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Francija

Zadnja sprememba: 16-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Francija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Če želite na splošno izvedeti več o alternativnih načinih reševanja sporov, si preberite informacije na strani „Alternativno reševanje sporov – splošne informacije“.

Na tej novi strani lahko izveste več o alternativnem reševanju sporov v Franciji.



 

KAZALO

Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, na splošno, uporabljajo v Franciji? Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, na splošno, uporabljajo v Franciji?
Mediacija Mediacija
Sprava Sprava
V večini primerov se lahko uporabi eden od teh različnih alternativnih načinov reševanja sporov. Za več podrobnosti na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas: V večini primerov se lahko uporabi eden od teh različnih alternativnih načinov reševanja sporov. Za več podrobnosti na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas:
Spori med potrošnikom in podjetjem Spori med potrošnikom in podjetjem
Spori med podjetji Spori med podjetji
Spori med delojemalci in delodajalci Spori med delojemalci in delodajalci
Spori med najemodajalci in najemojemalci Spori med najemodajalci in najemojemalci
Družinski spori Družinski spori
Spori med posamezniki Spori med posamezniki
Drugi posebni primeri (npr. odnosi z organi oblasti, zdravstvenimi službami, odvetniki, notarji itd.) Drugi posebni primeri (npr. odnosi z organi oblasti, zdravstvenimi službami, odvetniki, notarji itd.)

 

Katere vrste alternativnega reševanja sporov se, na splošno, uporabljajo v Franciji?

V Franciji obstajata dve vrsti alternativnega reševanja sporov.

Mediacija

Mediacija je opredeljena kot dejanje mediatorja, ki želi zbližati stranki in jima pomagati, da sami poiščeta rešitev spora.

Mediacija poteka zunaj sodišča ali med pravnimi postopki. V slednjem primeru jo urejajo členi 131-1 in naslednji oddelki novega zakonika o pravdnem postopku in poteka pod nadzorom sodnika. Vsak sodnik, h kateremu se spor napoti, lahko, na podlagi soglasja strank, uporabi mediacijo: v ta namen imenuje mediatorja, tretjo osebo, ki je usposobljena, nepristranska in neodvisna. Postopek mediacije ne sme biti daljši od treh mesecev in zagotovljena je njegova zaupnost. Mediatorjevo plačilo določi sodnik in ga morata plačati stranki, ki morata na začetku postopka zagotoviti začasno plačilo, razen revne stranke, ki so upravičene do pravne pomoči.

Če mediacija poteka na sodišču, je ne urejajo nobeni splošni predpisi.

Sprava

Sprava je sporazum, ki ga dosežeta stranki z medsebojnim dogovarjanjem ali s pomočjo tretje osebe, spravnega posredovalca. Cilj sprave je rešitev spora z dosego rešitve, ki jo sprejmeta stranki.

Stranki lahko zaprosita pravnega spravnega posredovalca, da jima pomaga doseči spravo zunaj sodišča, če je njun spor povezan s pravicami, s katerimi prosto razpolagata. Spravni posredovalci sprejmejo stranke, ki jim lahko pomagajo. Delujejo v popolni zaupnosti; to pomeni, da poročila in izjave, ki jih pridobijo, ne smejo biti predloženi ali citirani v poznejših postopkih brez soglasja strank. Listina o sporazumu lahko postane pravno izvršljiva, če stranki predlagata sodišču, da to odredi.

Na vrh straniNa vrh strani

V sodnem smislu je sprava opredeljena kot sporazum, ki ga skleneta stranki v zadevi pod okriljem sodnika, tako da se lahko postopki končajo s skupno rešitvijo in ne s tisto, ki jo določi sodni organ. Sodišče prve stopnje in lokalno sodišče lahko, na podlagi soglasja strank, imenuje tudi spravnega posredovalca. To je prostovoljni pravni pomočnik, registriran na seznamu, ki ga pripravi prvi predsednik pritožbenega sodišča na predlog sodišča prve stopnje. Sprava je brezplačna storitev.

Pri tem se uporabljata dva mehanizma:

  • Predhodni poskus za dosego sprave na sodišču prve stopnje in lokalnem sodišču: vlagatelj zaprosi zanj ustno ali pisno v pisarni sodnega uradnika. Sodni uradnik pokliče stranki z navadnim pismom. Če je sprava uspešna, je poročilo, ki ga podpišejo stranki, sodnik in sodni uradnik, pravno zavezujoče. Če sprava ni dosežena, se lahko zadeva obravnava takoj, če se stranki strinjata, ali pa je lahko predmet povzetka ali izjave, predložene sodni pisarni, odvisno od resnosti zahtevka in narave spora. V praksi spravne obravnave potekajo pred sodnikom večine sodišč prve stopnje.
  • Sprava, odrejena med pravnim postopkom, na podlagi soglasja strank: sodišče prve stopnje in lokalno sodišče lahko, na podlagi soglasja strank, imenujeta spravnega posredovalca, ki poskuša doseči spravo. Ta določi trajanje te naloge, ki ne sme biti daljše od enega meseca, vendar se lahko enkrat podaljša. Spravni posredovalec sprejme stranki v popolni zaupnosti. Če je bila pripravljena listina o sporazumu, mora biti predložena sodniku, ki jo odobri. V primeru neuspeha se postopki še enkrat ponovijo.

Zakon o vodenju in načrtovanju pravnih postopkov omogoča, da sodišče prve stopnje in lokalno sodišče odredita, da se morata stranki sestati s spravnim posredovalcem, ki ju obvesti o ciljih in postopkih spravnega postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Sprava in mediacija sta vedno neobvezni.

Ta dva postopka ne moreta biti uspešna brez sporazuma obeh strank. Lahko sta povezana le s pravicami, s katerimi stranki prosto razpolagata.

Pomoč odvetnika ni potrebna. Nekateri odvetniki vodijo spravo ali mediacijo zunaj sodišča.

Pravna pomoč je lahko na voljo za predpravdne postopke poravnave, ki jih vodi pravnik (oddelek 10 Zakona z dne 10 julija 1991), in za mediacijo pod sodnim nadzorom. V drugih primerih, če mediacija vključuje plačilo, si stroške delita stranki (prim. „Pravna pomoč – Splošne informacije“).

Alternativne vrste postopkov, ki se končajo s poravnavo, to pomeni medsebojnim sporazumom med strankama za dosego rešitve spora, lahko predsedujoči sodnik sodišča prve stopnje razglasi za pravnomočne (oddelek 1441-4 novega zakonika o pravdnem postopku). Ti sporazumi imajo isto pravno veljavo kot sodne odločbe. V drugih zadevah ima sporazum isto veljavo kot pogodba med strankama. Če se sporazum ne izvrši, lahko stranka, ki to zahteva, vloži spor pri sodniku.

Pogodbeni sporazum med strankama, ki določa uporabo mehanizma za alternativen način reševanja sporov, načeloma ni prepovedan. Morata ga izvršiti stranki. Vendar pa se ta sporazum lahko prepove, če določa uporabo tega mehanizma in izključitev vložitve tožbe pri sodišču, ker bi s tem odpravil pravico dostopa do pravnega varstva.

V večini primerov se lahko uporabi eden od teh različnih alternativnih načinov reševanja sporov. Za več podrobnosti na spodnjem seznamu izberite primer, ki velja za vas:

Spori med potrošnikom in podjetjem

Kot je napisano na strani „Alternativno reševanje sporov – Pravo Skupnosti“, je na spletni strani Evropske komisije objavljen seznam Deutsch - English - français številnih zunajsodnih ustanov za reševanje sporov, povezanih s potrošniki v vseh državah članicah. Na tem seznamu so uporabne informacije, ki so koristne pri odločanju, katerega od teh organov bi uporabili: njegova zgradba, področje delovanja, vrste postopkov, stroški in podatki za navezavo stikov. Morda bo treba poklicati zunajsodno ustanovo za rešitev sporov, povezanih s potrošniki v drugi državi članici. Natančni podatki o tem, na katero ustanovo se je treba obrniti, so na spletni strani mreže EEJ-NET ali omrežja FIN-NET dansk - Deutsch - ελληνικά - English - español - français - italiano - Nederlands - português - suomi - svenska za spore v zvezi s finančnimi storitvami.

Na vrh straniNa vrh strani

Obstaja struktura za zunajsodno poravnavo sporov, povezanih s potrošniki, ki so jo vzpostavili francoski organi:
  • Boîte postale 5000 – 75000 Paris – France.

Tu je vse na enem mestu; informacije in napotki potrošnikom ter pomoč pri reševanju sporov, povezanih s potrošniki. Združuje zveze potrošnikov, strokovne organizacije in upravo na ravni departmajev (Departmajski urad za konkurenco, zadeve potrošnikov in preprečevanje goljufij). Ta mehanizem je brezplačen. Za več informacij glejte spletno stran Generalnega urada za konkurenco, zadeve potrošnikov in preprečevanje goljufij français.

Kadar gre za zavarovanje so skupine zavarovalnic pripravile listine o mediaciji, prek katerih neodvisni spravni posredovalec predloži mnenje o sporu med zavarovancem in zavarovateljem. Zadeva je lahko predložena spravnemu posredovalcu s pismom (vendar je bolj priporočljivo priporočeno pismo s povratnico). Spravnega posredovalca zavezuje kontradiktorni sistem. Če je mediacija neuspešna, se lahko zadeva načeloma predloži sodiščem v roku dveh let, ki začne teči od dejanja, ki je prvotni vzrok spora.

Uporabni naslovi:

  • Médiation assurance (zavarovalniška mediacija): 11, rue de la Rochefoucault F–75009 PARIS
  • Centre de documentation et d’information de l’assurance (Središče za zavarovalniško dokumentacijo in informacije) (CDIA) 26, boulevard Haussmann F-75311 Paris Cedex 09

V zadevah, ki vključujejo banke, je cilj oddelka L 312-1-3 Denarnega in finančnega zakonika institucionalizacija in razširitev prakse bančnega spravnega posredovalca. Postopek je brezplačen in spravni posredovalec mora izdati sodno odločbo v dveh mesecih od takrat, ko se zadeva napoti nanj; roki zastaranja v tem času ne tečejo.

Na vrh straniNa vrh strani

Spori med podjetji

V gospodarskih zadevah se lahko mediacija ali sprava izvaja tako, kot je opisano zgoraj.

Spori med delojemalci in delodajalci

Pred delovnim sodiščem, specializiranim sodiščem za obravnavo sporov med delodajalci in delojemalci, poteka v zvezi s postopkom obvezna faza sprave pri spravnem uradu. Ta postopek urejajo oddelki L 511-1 in R 516 ter naslednji Zakonika o zaposlitvi. Če stranki dosežeta sporazum, se to napiše v uradnem poročilu. Če se ne sporazumeta, se postopek nadaljuje.

Spori med najemodajalci in najemojemalci

V vsakem departmaju je spravna komisija, ki obravnava zadeve, povezane z najemi stanovanj. Obvezno je treba predložiti zadevo tej komisiji, preden se vloži pri sodišču, če je spor povezan z najemninami. Za ta postopek ni nobenih taks. Vsi spori, povezani s stanjem prostorov, pologi varščine, stroški in popravili, se tudi lahko predložijo tej komisiji. Delovanje te komisije ureja Uredba št. 2001-653 z dne 19. julija 2001.

Kadar gre za gospodarski najem, obstajajo podobne komisije, napotitev nanje pa je vedno neobvezna: spravne komisije za zadeve, ki vključujejo gospodarski najem. Urejata jih oddelek L 145-35 Gospodarskega zakonika in Uredba št. 88-694 z dne 9. maja 1988. Pristojne so za obravnavo zadev, ki vključujejo spore o določitvi najemnine pri podaljšanju najema.

Družinski spori

Družinska mediacija je postopek vzpostavitve ali ponovne vzpostavitve družinskih vezi z osredotočenjem na neodvisnost in odgovornost zadevnih oseb v okoliščinah, ki vključujejo ločitve ali prenehanje življenjske skupnosti, v katerem sodeluje nepristranska, neodvisna, usposobljena tretja oseba, ki nima pristojnosti za sprejemanje odločitev: družinski mediator, ki, s pripravljanjem zaupnih pogovorov, spodbuja komunikacijo med družinskimi člani in zagotavlja ustrezno obravnavo njihovih sporov v družinskem krogu v vsej svoji raznolikosti in različnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Ne sme vključevati pravic, s katerimi stranki ne razpolagata prosto (npr. sorodstvo). Ta metoda reševanja sporov je še zlasti primerna za to pravno področje, kjer je treba pri odločitvah upoštevati vključene človeške stroške in potrebo po ohranitvi družinskih vezi po obdobju prenehanja življenjske skupnosti.

V pravnem okviru je postopek določen (glejte zgoraj). Zunaj pravnega okvira se sedaj pripravlja zakonodaja v zvezi z vzpostavitvijo diplome za družinsko mediacijo.

Spori med posamezniki

(glejte zgoraj)

Drugi posebni primeri (npr. odnosi z organi oblasti, zdravstvenimi službami, odvetniki, notarji itd.)

Številni organi imajo arbitra. Médiateur de la République français (Varuh človekovih pravic v Franciji) je pristojen za odnose med organi in njihovimi volivci. Pred napotitvijo zadeve k Varuhu človekovih pravic je obvezno najprej pristopiti k zadevnim organom – in zahtevati razlago ali izpodbijati odločbo – ter ugotoviti, ali spor še vedno obstaja. Postopek napotitve ni neposreden: zadeva mora iti prek poslanca. Vendar pa lahko predstavniki Varuha človekovih pravic rešijo veliko težav neposredno in hitro.

V zvezi z zadevami zdravstvenega varstva so bile z Zakonom št. 2002-303 z dne 4. marca 2002 ustanovljene regionalne spravne komisije za ugotavljanje malomarnosti zdravnikov, ki obravnavajo pravice pacientov in kakovost zdravstvenega sistema.

Kadar gre za spore v zvezi s pravniki, lahko njihove stranke, z namenom dosege mirne rešitve sporov, pisno ali s priporočenim pismom s povratnico predložijo zadevo predsedniku Odvetniške zbornice. Če sporazum ni dosežen, se začnejo redni sodni postopki.

Spori z notarji se lahko pisno ali s priporočenim pismom s povratnico predložijo predsedniku departmajske Notarske zbornice. Če sporazumna poravnava ni dosežena, se lahko začnejo redni pravni postopki.

Nadaljnje informacije

  • Ministère de la Justice français (Ministrstvo za pravosodje)
  • Service-Public – le portail de l’Administration française Deutsch - English - español - français (Javna služba – portal francoske uprave)

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 16-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo