Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Češka republika

Zadnja sprememba: 28-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Vrste alternativnega reševanja sporov v Češki republiki 1.
1.1. Arbitraža 1.1.
1.2. Arbiter za finančni sektor 1.2.
1.3. Varuh človekovih pravic 1.3.
2. Zgornje oblike ARS se lahko uporabijo v večini primerov. Več informacij je na voljo pri ustrezni vrsti spodaj naštetih sporov. 2.
2.1. Spori med podjetji in potrošniki 2.1.
2.1.1. Arbitraža 2.1.1.
2.1.2. Arbiter za finančni sektor 2.1.2.
2.2. Spori med podjetniki 2.2.
2.3. Spori med delojemalci in delodajalci 2.3.
2.4. Družinski spori 2.4.
2.5. Spori med posamezniki 2.5.
2.6. Drugi posebni spori 2.6.

 

1. Vrste alternativnega reševanja sporov v Češki republiki

1.1. Arbitraža

Arbitraža poteka pod nadzorom udeležencev na podlagi pisnega dogovora, s katerim udeleženci izjavijo, da bo njihov spor reševala imenovana neodvisna stranka. To je lahko samostojni razsodnik (katera koli primerna odrasla oseba, ki je pristojna za pravne zadeve) ali stalni arbitražni organ (v Češki republiki na primer: Rozhodčí soud při Hospodářské komoře ČR a Agrární komoře ČR ceština - Deutsch - English) (Arbitražno sodišče, ki je del Gospodarske zbornice Češke republike in Kmetijske zbornice Češke republike).

Tako alternativno reševanje sporov se lahko uporabi za civilne premoženjske spore. Namenjeno je predvsem za primere, kadar se s plačilom prenese pravica (na primer pravica do lastništva za pogodbe o nakupu) ali sredstvo. V to kategorijo spadajo tudi gospodarski premoženjski spori (na primer spori, ki izhajajo iz pogodb o najemu), delovni spori (ki izhajajo iz nepravične prekinitve pogodbe o delu ali zahtevkov za plačo) in družinski spori (vključno z vzdrževanjem odraslih oseb). Arbitraža pa se ne sme uporabljati za reševanje sporov, ki izhajajo iz izvrševanja sodnih odločb ali ki so povezani z obravnavo konkurenčnosti ali odškodnin.

Na vrh straniNa vrh strani

1.2. Arbiter za finančni sektor

To je organ, ki se ukvarja z reševanjem sporov med ponudniki finančnih storitev (banke, hranilnice in druge organizacije, ki izvršujejo ali posredujejo plačilni promet) in njihovimi strankami, ali med izdajatelji in uporabniki plačilnih sredstev (npr. kreditnih kartic).

1.3. Varuh človekovih pravic

Ta organ se ukvarja s pritožbami na lastno pobudo pri sporih z vladnimi organi.

Varuh človekovih pravic pomaga ljudem, s katerimi so organi oblasti ravnali v nasprotju z zakonodajo ali brez upoštevanja načel demokratične države, ki spoštuje pravno državo. Čeprav ne more spremeniti ali razveljaviti odločb državnih organov, lahko priporoči, da korektivno ukrepajo, če ugotovi, da so ravnali nepravično.

2. Zgornje oblike ARS se lahko uporabijo v večini primerov. Več informacij je na voljo pri ustrezni vrsti spodaj naštetih sporov.

2.1. Spori med podjetji in potrošniki

Kot je omenjeno že v informacijskem listu “ARS - Zakonodaja Skupnosti”, je Komisija na svoji spletni strani objavila obširen seznam ljudi, ki se ukvarjajo z alternativnim reševanjem sporov s potrošniki v državah članicah. Na tem informacijskem listu boste našli praktične informacije, ki vam bodo pomagale pri izboru ustrezne oblike ARS. Našli boste tudi informacije o njihovi strukturi, področjih, ki jih pokrivajo, postopkih, stroških in drugih podrobnostih. Seznam je na voljo na naslednjem spletnem naslovu Deutsch - English - français.

Na vrh straniNa vrh strani

Mogoče boste morali stopiti v stik z ustanovo za ARS s sedežem v drugi državi članici. Če želite vedeti, s kom stopiti v stik v takih primerih, preberite na spletni strani Evropske izvensodne mreže o reševanju čezmejnih sporov (EEJ-Net) ali na spletni strani FIN-NET dansk - Deutsch - ελληνικά - English - español - français - italiano - Nederlands - português - suomi- svenska o primerih, povezanih s finančnimi storitvami.

Na vrh straniNa vrh strani

V Češki republiki se ti spori lahko rešujejo z arbitražo in na nekaterih področjih lahko o finančnih sporih odloča arbiter za finančni sektor.

2.1.1. Arbitraža

Arbitraža je mogoča za skoraj vse spore na tem področju, saj jih velika večina spada v kategorijo premoženjskih sporov, kakor je opredeljeno zgoraj. Značilen spor lahko izhaja iz prodajne pogodbe.

Pravila v zvezi z arbitražo določata Zakon št. 216/1994 Sb., št. 216/1994 Sb. o arbitražnih postopkih in uveljavljanju arbitražnih odločb, kakor je bil naknadno spremenjen ceština.

Arbitraža se izvrši na podlagi pisnega sporazuma o arbitraži, ki ga skleneta stranki (sprejemljiv je tudi ustni sporazum, če ga udeleženci pisno potrdijo, ko se vloži zahtevek za arbitražo).

Potrošnik mora skleniti s podjetnikom pisni sporazum (arbitražna klavzula), ki določa, da se bodo vsi spori, ki izhajajo iz določene pogodbe (npr. prodajne pogodbe, pogodbe o delovnih pogojih itn.), reševali z arbitražo. Če poteka spor v zvezi z zadevo, ki jo predvideva obstoječa arbitražna klavzula, te zadeve ne morejo reševati sodišča. Predlagatelj pa lahko sproži sodni spor, če razsodnik obravnava zadevo v skladu s sporazumom med udeleženci.

Razsodniki so zavezani k molčečnosti, kar zagotavlja varstvo podatkov, za katere stranki v sporu želita, da ostanejo zaupni.

Na vrh straniNa vrh strani

Razsodniki se lahko pogodijo o sporazumu po telegramu, teleksu ali kateri koli drugi elektronski obliki komunikacije, po kateri lahko posredujejo svoja obvestila in imenujejo osebe za pogajanja o sporazumu. Če se stranki strinjata, se lahko tudi sami postopki izvajajo po teh komunikacijskih sredstvih.

V arbitražnih postopkih stranke ne smejo imeti zakonitega zastopnika. Stroške postopkov krijejo stranke.

Odločba v arbitražnih postopkih (sklep) je dokončna, zavezujoča in izvršljiva s pravnimi sredstvi (zaseg). Odločba razsodnika se lahko razveljavi samo na podlagi pravno utemeljenih razlogov. Ti vključujejo tehnične razloge, kot je na primer ta, da razsodnik ni pristojen (t.j. razsodnik ni odrasla oseba ali pa so mu odvzeli ali omejili njegovo pristojnost v vlogi razsodnika), stranki nista vnaprej odobrili razsodnika itn. V treh mesecih od datuma, ko je stranka, ki se zavzema za razveljavitev, prejela to odločbo, je treba predložiti sodni nalog o razveljavitvi odločbe razsodnika.

Sklicevanje na prenos pooblastil boste našli v poglavju Priporočena besedila arbitražnih klavzul v pogodbah (Recommended wording of arbitration clauses in contracts ceština) na spletni strani arbitražnega sodišča, ki je del Gospodarske zbornice Češke republike in Kmetijske zbornice Češke republike.

Druge koristne spletne strani: Arbitražno razsodišče ceština

Na vrh straniNa vrh strani

2.1.2. Arbiter za finančni sektor

Potrošniki lahko predložijo temu organu svoje spore z bankami in drugimi finančnimi ustanovami v zvezi z izvrševanjem ali olajševanjem plačilnega prometa, uporabo plačilnih sredstev, kot so kreditne kartice, ali drugih bančnih storitev. Arbiter za finančni sektor je lahko pravi naslov tudi, kadar banke ne izvršijo transakcije, ki jo zahteva stranka, ali jo izvršijo z zamudo ali z napakami. Še en značilen primer, ko se uporablja taka oblika ARS, je zloraba kreditnih kartic stranke. Arbiter za finančni sektor je pristojen za odločanje, če vsota nakazila ne preseže 50 000 eurov. Od pristopa Češke republike k Evropski uniji je češki arbiter za finančni sektor odgovoren za reševanje sporov pri transakcijah v eurih v Evropski uniji in na Evropskem gospodarskem prostoru.

Postopke pred arbitrom za finančni sektor in pooblastila tega urada ureja Zakon 229/2002 PDF File (PDF File) Coll. o arbitru za finančni sektor z dne 9. maja 2002 (ki je začel veljati 1. januarja 2003).

Arbitra za finančni sektor imenuje češki parlament in mora biti ugledna oseba z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami. Zavezan je k molčečnosti glede podatkov, s katerimi se seznani med svojim delom. S tem sta zagotovljena pošteno vodenje postopkov in zaščita zaupnih podatkov.

Arbitraža ni obvezna. Lahko se uporabijo tudi druga sredstva za reševanje sporov, tudi tradicionalni sodni postopki. Zato ni mogoče sprožiti postopkov pred arbitrom za finančni sektor, če je sodišče že odločalo o isti zadevi ali če že potekajo sodni postopki. Enako velja, kadar se spor predloži ali je že bil predložen arbitru za finančni sektor ali kadar je že predmet drugih arbitražnih postopkov.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek lahko sproži potrošnik, ki je stranka določene finančne ustanove ali lastnik elektronskega plačilnega sredstva.

Postopki se lahko sprožijo tudi po elektronski poti z varnim elektronskim podpisom. Postopek se lahko sproži tudi po teleksu, faksu ali javnih podatkovnih mrežah brez varnega elektronskega podpisa, če se vloga za začetek postopkov podpiše v roku treh dni v pisni obliki ali z varnim elektronskim podpisom. Vloga je lahko tudi v obliki obrazca, ki ga zagotovi arbiter. Kliknite tukaj ceština PDF File (PDF File 174 KB) za standardni obrazec ali tukaj ceština za elektronski obrazec.

Sami postopki se lahko vodijo na daljavo, v pisni ali v elektronski obliki, arbiter pa lahko zahteva od udeležencev ustna pojasnila.

Stranke ne smejo imeti zakonitega zastopnika. Za postopke se ne zahteva plačilo takse. Vsak udeleženec krije svoje stroške, razen tolmačenja, ki ga plača finančna ustanova. Nanaša se na tolmačenje v jezik, v katerem je sestavljena predlagateljeva pogodba z ustanovo, ali v jezik, v katerem se predlagatelj običajno sporazumeva z ustanovo v pisni obliki. Predlagatelj ima pravico do te vrste tolmačenja.

Arbiter predloži sklep o vsakem primeru, ki se osebno vroči udeležencem. Ugovore proti odločbi je treba predložiti v ustrezni pravni obliki. Stranke lahko predložijo utemeljene ugovore v 15 dneh od prejetja sklepa. Pravica do ugovora se lahko odreče. Predložitev ugovorov ima odložilni učinek. Odločba arbitra o predloženih ugovorih podpre ali spremeni sklep. Pisna kopija odločbe o ugovorih se vroči udeležencem in velja za dokončno. Ta odločba je pravno zavezujoča in ne dovoljuje nadaljnjih ugovorov. Odločbo lahko izvršijo sodišča v skladu z Zakonom o pravdnem postopku, ko poteče rok za njeno izvršitev. Če rok ni izrecno določen v odločbi, se odločba lahko izvrši, ko postane pravno zavezujoča.

Na vrh straniNa vrh strani

Če potrošnik ni zadovoljen s sklepom arbitra za finančni sektor o danem sporu, lahko sproži postopek na sodišču. To pravico ima tudi zadevna finančna ustanova. Odločba je razveljavljena, če se sproži sodni spor, če se spor predloži arbitražnemu razsodišču, če se sklene sporazum o izvensodni poravnavi in če se umakne predlog, preden postane odločba pravno zavezujoča.

Druge koristne spletne strani: Arbiter za finančni sektor ceština

2.2. Spori med podjetniki

Podjetniki lahko izkoristijo arbitražo predvsem za reševanje premoženjskih sporov. Za podrobnosti o tej obliki ARS glej zgoraj.

Tudi podjetnik, ki je v sporu z banko, lahko izkoristi storitve arbitra za finančni sektor. Za podrobnosti o pogojih, v katerih se lahko učinkovito rabi ta oblika ARS, glej zgornje poglavje o sporih med podjetji in potrošniki.

2.3. Spori med delojemalci in delodajalci

V takih sporih se arbitraža lahko uporabi za delovne spore (nepravična prekinitev delovnega razmerja, zahtevki za plačo itn.). Za podrobnosti o arbitraži kliknite tukaj.

2.4. Družinski spori

Na tem področju se lahko uporabi arbitraža samo kot alternativna oblika reševanja sporov, in še to v manjšem številu sporov, ki morajo vključevati premoženje in morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu št. 216/1994 Coll. o arbitražnih postopkih in uveljavljanju arbitražnih odločb ceština. Iz tega sledi, da se arbitraža ne sme uporabljati na primer pri ločitvi. V praksi je arbitraža najprimernejša za spore o vzdrževanju med odraslimi ali o poravnavah v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Za podrobnosti o arbitraži kliknite tukaj.

Na vrh straniNa vrh strani

2.5. Spori med posamezniki

Tudi posamezniki lahko uporabljajo arbitražo za reševanje premoženjskih sporov. Za podrobnosti o tej obliki ARS glej zgoraj.

2.6. Drugi posebni spori

Če katera oblika spora doslej ni bila posebej omenjena na tem informacijskem listu, gre najverjetneje za spor med posamezniki in vlado. V takih primerih bi morali izkoristiti storitve varuha človekovih pravic.

Status in pooblastila varuha človekovih pravic ureja Zakon 349/1999 Coll. z dne 8. decembra 1999 o varuhu človekovih pravic ceština.

Varuh človekovih pravic pomaga ljudem, s katerimi so oblasti ravnale v nasprotju z zakonodajo ali brez upoštevanja načel demokratične države, ki upošteva pravno državo.

Tožba lahko zadeva vladne organe ali druge upravne organe, ki so odgovorni za celo državo in organe, ki so odgovorni njim (na primer zemljiškoknjižni register, uradi za zaposlovanje in finančni uradi), lokalne oblasti, ki izvajajo državne posle, policijo (seveda razen preiskovalnih enot), vojsko, Svet RTV, zapore in prevzgojne zavode za mladoletne prestopnike, ustanove za institucionalno varstvo ali skrbništvo, zdravilišča in javne organe za zdravstveno zavarovanje.

Varuh človekovih pravic ni pooblaščen za posredovanje pritožb parlamentu, predsedniku republike in vladi, vrhovnemu revizijskemu uradu, češki obveščevalni službi, organom, odgovornim za kazenske postopke, državnim tožilcem in sodiščem, razen državni upravi sodišč.

Na vrh straniNa vrh strani

Varuha človekovih pravic izbere Češki parlament med kandidati, ki jih predlagata predsednik in senat. Funkcija varuha človekovih pravic je nezdružljiva s funkcijo predsednika republike, člana parlamenta, senatorja ali sodnika in z vsemi funkcijami javne uprave. Varuh človekovih pravic ne sme biti član politične stranke ali gibanja. Poleg tega se ne sme ukvarjati z drugimi plačanimi dejavnostmi, razen z upravljanjem svojih zasebnih sredstev ali opravljanjem dejavnosti znanstvenega, izobraževalnega, založniškega, literarnega ali umetniškega značaja, če te ne posegajo v njegovo zmožnost opravljanja njegovih nalog ali grozijo, da bodo spodkopale urad varuha človekovih pravic ali zaupanje v njegovo neodvisnost ali nepristranskost. Varuh človekovih pravic mora upoštevati tudi zaupnost vseh podatkov, do katerih ima dostop pri opravljanju svojih dolžnosti. To velja tudi po koncu njegovega mandata in velja tudi za vse zaposlene v njegovem uradu. Vladni organi, tudi tisti, ki so odgovorni za kazenske postopke, so pooblaščeni, da proučijo dokumentacijo varuha človekovih pravic in da jo lahko odstranijo z dovoljenjem varuha človekovih pravic, in kadar to dovoljuje zakon. Če varuh človekovih pravic tega ne dovoli, je potrebna odobritev predsednika Poslanske zbornice. S tem je zagotovljeno, da urad varuha človekovih pravic obravnava zadeve nepristransko in zaupno.

Ljudje, ki se na lastno pobudo obrnejo na varuha človekovih pravic, ne potrebujejo pravnega zastopnika.

Kliknite tukaj ceština za elektronsko vlogo pritožbe pri varuhu človekovih pravic ali pošljite elektronsko pošto na naslednji naslov.

Na vrh straniNa vrh strani

Za vlogo pritožbe pri varuhu človekovih pravic ni treba plačati takse.

Varuh človekovih pravic samostojno preveri, ali je sodišče že odločalo o spornih zadevah, ali so sodni postopki še v teku, toda v teh primerih ima pravico, da določenih pritožb ne obravnava („odloži“).

Če varuh človekovih pravic med svojimi preiskavami ne odkrije nobenega dokaza o dejanski kršitvi zakonodaje ali drugem prekršku, o tem ustrezno obvesti pritožnika in zadevni organ.

Če odkrije, da so se te nepravilnosti dejansko zgodile, povabi zadevni organ, da v roku 30 dni predloži svoje mnenje. Če zadevni organ v odgovor na to povabilo potrdi, da je korektivno ukrepal ali da korektivno ukrepa, in če varuh človekovih pravic meni, da ti ukrepi zadostujejo, je treba o tem sklepu obvestiti pritožnika in zadevni organ. V vseh drugih primerih mora varuh človekovih pravic ob prejetju zahtevanega mnenja ali po poteku roka za predložitev mnenja obvestiti pritožnika in ustrezni organ o svojem dokončnem sklepu; del tega sklepa bo predlog za korektivno ukrepanje.

Varuh človekovih pravic lahko priporoči kot glavni ukrep naslednje:

  1. uvedbo postopkov za presojo sodne odločbe, ukrepa ali državnega postopka, kadar varuh človekovih pravic lahko sproži take postopke;
  2. uvedbo ukrepov za preprečevanje neukrepanja;
  3. uvedbo disciplinskih ukrepov ali podobnega;
  4. pregon zaradi kaznivega dejanja, prekrška ali druge upravne kršitve;
  5. plačilo škode ali vlogo odškodninskega zahtevka.

Zadevni organ mora obvestiti varuha človekovih pravic o korektivnem ukrepanju v 30 dneh od prejetja končne odločbe. Če organ ne izpolni svoje obveznosti do korektivnega ukrepanja ali če varuh človekovih pravic meni, da njegovi ukrepi ne zadostujejo, ima dve možnosti: o tem obvesti nadrejeni organ ali – če tak organ ne obstaja – vlado ali javnost.

Dejstvo, da se pritožnik obrne na varuha človekovih pravic, ne vpliva na pritožnikovo pravico do sodnega postopka na sodišču.

Druge koristne spletne strani: Varuh človekovih pravic ceština - Deutsch - English - français

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 28-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo