Evropska komisija > EPM > Alternativne rešitve sporov > Avstrija

Zadnja sprememba: 30-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Alternativne rešitve sporov - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

Katere osnovne metode zunajsodnega reševanja sporov so na voljo v Avstriji? Katere osnovne metode zunajsodnega reševanja sporov so na voljo v Avstriji?
A. Arbitražna sodišča A.
B. Postopki spravnega odbora za spore, povezane z nastanitvijo B.
C. Mediacija v civilnih zadevah (zlasti v družinskem pravu) C.
D. Spravni odbor za zadeve v zvezi s telekomunikacijami D.
E. Lokalni uradi za mediacijo E.
F. Arbitražna sodišča in spravna središča odvetniških zbornic F.

 

Katere osnovne metode zunajsodnega reševanja sporov so na voljo v Avstriji?

Praviloma je mogoče razlikovati med zunajsodnimi postopki za reševanje sporov, ki so zakonsko institucionalizirani, in tistimi, ki nimajo zakonske podlage.

Reševanje sporov, ki je določeno z zakonom, vključujepretorske“ poravnave, pri katerih sodelujejo sodišča, vendar ta ne izdajo sodne odločbe. Pretorska poravnava je v skladu z avstrijskim zakonikom o civilnem postopku pogojena s predvideno vlogo v zvezi z obstoječimi spori, ki jo vloži ena od strank, ki zahteva pomoč sodišča, s čimer poskuša doseči sporazumno rešitev spora s pomočjo in nasveti sodnika.

Druga mogoča oblika zunajsodnega reševanja sporov je oblikovanje izvršljivega notarskega akta. Podrobnosti o dodatnih vrstah zakonsko določenih institucij za zunajsodno reševanje sporov, kot so arbitražna sodišča, spravni odbori v zadevah v zvezi z nastanitvijo, mediacija v civilnih zadevah (zlasti v družinskem pravu), spravni odbori v zadevah v zvezi s telekomunikacijami in lokalni uradi za mediacijo, so v točkah od A) do E). Poleg vseh teh organov v sporih med svojimi člani ali med člani in njihovo stranko posredujejo še predstavniki strokovnih organov, kot so organi odvetnikov, notarjev, doktorjev medicine in gradbenikov. Dodatne informacije o arbitražnih sodiščih in spravnih odborih avstrijskih odvetniških zbornic so v točki F).  

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg vseh teh metod, ki so določene z zakonom, obstaja še več metod zunajsodnega reševanja ali preprečevanja sporov, ki niso zakonsko določene, zlasti v potrošniških zadevah. Te metode vključujejo oddelke za neuradne pritožbe pri obrtniških in poslovnih združenjih, spravne odbore gospodarskih zbornic, spravne odbore, v katerih sodeluje zveza za obveščanje potrošnikov, spravni urad za zadeve v zvezi z zdravniško odgovornostjo itd. Dodatne informacije o varstvu potrošnikov ter seznam in opis institucij za zunajsodno reševanje sporov v Avstriji so na domači strani Evropske komisije (http://ec.europa.eu/consumers/redress/out_of_court/adrdb_en.htm English).

Avstrija ima od 1. marca 2003 tudi spravni odbor za spore v zvezi z avstrijskimi domenami .at. To so spori o lastništvu domen .at, zlasti spori o pravici do uporabe imena ter pravicah v zvezi z identifikacijskimi kodami, blagovnimi znamkami, intelektualno lastnino in konkurenco. Nadaljnje informacije (v nemščini in angleščini) so na voljo na spletni strani Deutsch - English.

Obstaja tudi varuh človekovih pravic v zvezi z internetom, ki zagotavlja storitve za reševanje sporov in obravnava pritožbe v zvezi z izbiro primernega sodišča, tj. izbiro države, pristojne za zadevo, povezano z internetom. Storitve varuha človekovih pravic so na voljo na podlagi plačila letne članarine (ki je zdaj 25 EUR). Dodatne informacije Deutsch (v nemščini in angleščini) so na spletni strani.

Na vrh straniNa vrh strani

A. Arbitražna sodišča

Členi od 577 do 618 avstrijskega zakonika o civilnem postopku se uporabljajo za vse arbitražne postopke, ki vključujejo arbitražna sodišča s sedežem v Avstriji. Zakonik določa arbitražno pravo na splošno ter ne razlikuje med izključno domačimi in mednarodnimi postopki ali med poslovnimi spori in drugimi zadevami. Poleg tega obstajajo posebni predpisi za skupine, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so potrošniki in zaposleni.

Načeloma je mogoče vse premoženjske zahtevke, ki jih lahko obravnavajo redna sodišča, rešiti s sporazumom o arbitraži. Zahtevke, ki niso izključno povezani s premoženjem, je mogoče rešiti z arbitražo, če lahko stranki dosežeta sporazum. Vendar zahtevkov, ki izhajajo z nekaterih pravnih področij, ni mogoče objektivno rešiti z arbitražo (običajno so to zahtevki, ki vključujejo pravice s področja družinskega prava in stanovanjske pravice).

Arbitražno sodišče je lahko pristojno le na podlagi soglasja strank. Sporazum o arbitraži mora biti povezan s posameznim pravnim sporom ali prihodnjimi spori, ki izhajajo iz posameznega pravnega razmerja.

Stranki sta v zvezi z vprašanji arbitraže v veliki meri samostojni. Prosto se lahko odločita, ali bo postopek temeljil na njunih lastnih pravilih ali na posebnih pravilih o postopku, razen če obstajajo kakršne koli obvezne zahteve, ki določajo nasprotno. Obvezne zahteve vključujejo načelo, da je treba stranki obravnavati pravično in da ima vsaka stranka pravico do zaslišanja. Pravica stranke, da jo zastopa oseba po njeni izbiri, je nedotakljiva.

Arbitraža se praviloma konča z odločbo, ki ima enak cilj in učinek kot sodna odločba v običajni civilni zadevi. Potem ko se odločba vroči strankam, ima pravni učinek in jo je mogoče izvršiti po preteku roka, ki mora biti določen. Arbitražna odločba je izvršilni naslov, ki ga lahko po potrebi izvrši sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

Redno sodišče lahko zaradi nekaterih razlogov, ki so navedeni v Zakoniku o civilnem postopku in od katerih ni mogoče odstopiti, razveljavi arbitražno odločbo z vlogo za razveljavitev odločbe. Ti razlogi vključujejo zavrnitev pravice do sodne obravnave, pomanjkanje ustreznega soglasja za arbitražo, kršitev obveznih pravil o arbitraži, kršitev obveznih pravil o arbitraži in postopkovnega javnega reda (ordre public), pomanjkanje objektivne podlage za arbitražo in kršitev javnega reda (ordre public) v zvezi z materialnim pravom.

Uporabne povezave

  • Avstrijski zakoni Deutsch - English v zveznem pravnem informacijskem sistemu
  • Avstrijsko zvezno ministrstvo za pravosodje Deutsch - English - français 
  • Institucionalno arbitražno sodišče Deutsch - English avstrijske gospodarske zbornice

B. Postopki spravnega odbora za spore, povezane z nastanitvijo

V nekaterih sporih v zvezi z Zakonom o neprofitnih stanovanjskih združenjih (Wohnungsgemeinnützigkeitsgesetz) ali Zakonom o premoženju iz leta 2002, ki jih je treba rešiti na sodišču v nepravdnem postopku, in kadar imajo zadevni lokalni organi na voljo spravne odbore, ki obravnavajo spore v zvezi s pravom najemnih razmerij, je treba lokalne spravne postopke sprožiti, preden se lahko zadeva predloži sodišču. Lokalni organi v Gradcu, Innsbrucku, Celovcu, Leobnu, Linzu, Mürzzuschlagu, Neunkirchnu, Salzburgu, St Pöltnu, Stockerau in na Dunaju imajo na voljo take odbore.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravo najemnih razmerij je lahko povezano z vzdrževanjem in prenovo, zakonitostjo dogovorjenih najemnin ali razdelitvijo splošnih stroškov.

V takih postopkih je treba zadevo predložiti arbitražnemu sodišču v zvezi z najemom na enem od območij lokalnih organov, kjer je arbitražno sodišče. Take zadeve je zato mogoče predložiti sodišču le, če so bile prej predložene spravnemu odboru lokalnega organa in je spravni odbor že sprejel odločbo ali če postopek ni bil zaključen v treh mesecih.

Obravnave v spravnem odboru običajno potekajo brez navzočnosti javnosti. Pravico vpogleda v spise imata le stranki v postopku. Poleg tega so nekateri dokumenti izvzeti iz pravice do vpogleda v spise. To velja, kadar bi lahko pregled vsebine spisov škodil zakonitim interesom ene od strank ali tretje osebe. Enako velja, kadar bi bilo lahko ogroženo delovanje lokalnih organov ali bi bil oviran namen postopka.

Zastopanje s strani odvetnika je dovoljeno, ni pa obvezno.

Zahtevki, vloge, obvestila, pritožbe in druga obvestila se lahko pošljejo prek katerega koli tehničnega sredstva, ki je na voljo, vključno s telegrafskimi sredstvi, po telefaksu, s samodejnim prenosom podatkov ali katerim koli drugim tehnološkim sredstvom. Zahtevke je mogoče vložiti tudi elektronsko, če ima zadevni spravni odbor na voljo zahtevano tehnološko opremo.

Vendar je treba v večini primerov opraviti obravnavo. Stranki se morata zglasiti osebno (in ju ne more le zastopati odvetnik), ker se s tem spodbuja sporazumna rešitev spora. Vendar to praviloma ne pomeni nobene težave, ker postopki spravnega odbora potekajo na območju lokalnega organa, kjer je najeto premoženje.

Na vrh straniNa vrh strani

Spravni postopek v zadevah, povezanih z najemom, je brezplačen.

Če je poskus sporazumne rešitve spora neuspešen, mora spravni odbor sprejeti odločbo o zahtevku. Če ena od strank ni zadovoljna z odločbo spravnega odbora, lahko v štirih tednih od vročitve odločbe spravnega odbora zahteva, da se zadeva predloži sodišču. Odločba spravnega odbora postane po predložitvi zadeve sodišču neveljavna. Katera koli od strank lahko zadevo predloži sodišču tudi, če postopek v spravnem odboru ni zaključen v treh mesecih. Spravni odbor mora ustaviti postopek takoj po ustrezni predložitvi takšne zahteve.

Če v štirih tednih od vročitve odločbe spravnega odbora nobena od strank ne vloži zadeve pri sodišču, postane odločba spravnega odbora pravnomočna. S tem postane sklep o izvršbi. Nato tega vprašanja o najemu ni več mogoče predložiti sodišču; na tej točki so kot edine pravice do pritožbe in pravnih sredstev na voljo tiste, ki so predvidene v izvršilnem postopku.

Uporabne povezave

  • Dunaj Deutsch - English
  • Gradec - življenje in promet v mestu Deutsch - English

C. Mediacija v civilnih zadevah (zlasti v družinskem pravu)

Tu gre za reševanje sporov, za katere so pristojna redna sodišča. Zakon o mediaciji v civilnem pravu (Zivilrechts-Mediations-Gesetz, BGBl I 2003/29) določa podrobna pravila o mediaciji v sporih, za katere so pristojna redna civilna sodišča. O mediaciji v smislu tega zakona je mogoče govoriti le, če je mediator usposobljen strokovnjak, ki uporablja priznane metode.

Na vrh straniNa vrh strani

Z zakonom je določeno, da mora biti mediator nepristranski in posebej pazljiv, da ne obravnava prednostno nobene od strank (do vseh mora biti nepristranski). Potek postopka mediacije načeloma določita stranki v sporu, s tem dogovorom o mediaciji pa so določena načela postopka. Vsebina mediacijskih razprav je zaupna za vse udeležence in v skladu s členom 320(4) Zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung - ZPO) mediatorji ne morejo biti pozvani kot priče v nobenem poznejšem sodnem postopku. Mediatorji imajo zakonsko obveznost varovanja tajnosti. Če kršijo svojo obveznost varovanja tajnosti, se lahko zoper njih sproži kazenski pregon. Vlogo mediatorja imajo lahko le osebe, ki so vpisane na poseben seznam. S tem se zagotovi njihova ustrezna strokovna usposobljenost.

Pravno zastopanje ni obvezno, vendar lahko stranki zastopa odvetnik, razen če je dogovorjeno drugače.

Cilj mediacije je doseči soglasje med strankama z uporabo mediacijskih tehnik sporazumevanja. Zato je mediacija z uporabo elektronske komunikacije težavna. Z uporabo mediatorjev so povezani obvezni stroški. Stroški mediatorja niso odvisni od obsega sporne zadeve, ampak od časa, ki ga mediator vloži v reševanje. Stroške mediacije si načeloma delijo udeleženci. Stranki v sporu se o razdelitvi stroškov sporazumeta med postopkom. Odobritev brezplačne pravne pomoči načeloma ni predvidena. V družinskih zadevah lahko sredstva prispeva Zvezno ministrstvo za zdravje, družino in mlade, pri čemer upošteva družinski dohodek.

Ker je postopek mediacije prostovoljen, ga lahko stranki kadar koli zaključita in zadeva se lahko predloži rednemu sodišču. V skladu s členom 22 Zakona o mediaciji v civilnem pravu se z mediacijo prekinejo zastaralni roki in drugi roki, da se omogoči uveljavljanje pravic in zahtev v zvezi z mediacijo, kadar se mediacija začne in poteka s pomočjo registriranega mediatorja. Zato zastaralni roki in drugi roki začnejo ponovno teči po koncu mediacije.

Na vrh straniNa vrh strani

Cilj postopka mediacije je doseči soglasje med strankama. Tega soglasja ni mogoče uveljaviti pri sodišču; je le predlagana rešitev, na podlagi katere lahko sodišče pozneje izda sodno odločbo. Stranki lahko tudi po sprejetju rešitve v postopku mediacije kadar koli predložita zadevo rednemu sodišču.

Uporabne povezave

  • Avstrijski zakoni Deutsch - English v zveznem pravnem informacijskem sistemu
  • Avstrijsko zvezno ministrstvo za pravosodje Deutsch - English - français

D. Spravni odbor za zadeve v zvezi s telekomunikacijami

Odbor obravnava spore v zvezi s komunikacijskimi storitvami. Postopek se uporablja predvsem za spore v zvezi s poravnavo računov ali stroškov, uporabi pa se lahko tudi pri pritožbah o kakovosti ponujenih storitev. Pritožbe lahko vložijo potrošniki in interesne skupine. Vendar sprava ni obvezna.

Podrobnosti o postopku reševanja sporov so določene v Zakonu o telekomunikacijah iz leta 2003 (TKG 2003). Člen 122 Zakona o telekomunikacijah iz leta 2003 določa, da mora regulativni organ določiti pravila za postopek reševanja sporov.

Na vrh straniNa vrh strani

Spor je mogoče rešiti v zunajsodnem postopku le, če vse zadevne stranke vložijo pisni zahtevek pri spravnem odboru (RTR-GmbH), potem ko so bili drugi poskusi rešitve neuspešni. Sodelovanje v postopku je prostovoljno za vse zadevne stranke, pogajanja pa se lahko prekinejo kadar koli in brez navedbe razloga.

Vlagatelje lahko kadar koli med postopkom zastopa odvetnik ali oseba, ki ji zaupajo. Od ponudnikov telekomunikacijskih storitev se lahko zahteva, da pooblastijo imenovano osebo za izvedbo teh postopkov ter pogajanje in dogovor o vzajemno sprejeti rešitvi.

Stranki morata predložiti utemeljitve pisno ali v elektronski obliki. To velja tudi za predložitev dokumentov. Spravni odbor na podlagi utemeljitev, ki jih predložita obe strani, in mnenja izvedenca, ki je bil zaprošen za mnenje, oblikuje predlagano rešitev, ki jo lahko stranki podpišeta in v določenem obdobju vrneta spravnemu odboru. Če rešitve ne vrneta, lahko spravni odbor pozove stranki na ustno obravnavo, če meni, da je to primerno, in če vlagatelj temu ne nasprotuje. Priporočilo spravnega odbora je le predlog in ni izvršljivo. Vendar lahko, če z njim pisno soglašata obe stranki, velja kot poravnava v skladu z zasebnim pravom.

Spravni postopek je brezplačen, vsaka stranka v sporu pa mora plačati honorar odvetnika. Če vlagatelj ni potrošnik, lahko spravni odbor zahteva, da plača dejanske stroške. Brezplačna pravna pomoč ni predvidena, vendar se v nekaterih okoliščinah potrošnikom povrnejo potni stroški.

Stranki lahko kadar koli med postopkom ali celo po koncu postopka zadevo predložita sodišču. Po vložitvi zahtevka pri spravnem odboru se rok poravnave računa odloži do konca postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Uporabne povezave

  • Avstrijski zakoni Deutsch - English v zveznem pravnem informacijskem sistemu
  • Rundfunk & Telekom Regulierungs Deutsch - English GmbH (upravni organ za razširjanje programa in telekomunikacije)

E. Lokalni uradi za mediacijo

Lokalni uradi za mediacijo so javni organi na lokalni ravni. Nimajo pristojnosti odločanja; njihova vloga je, da poskušajo doseči rešitev spora med strankama v zvezi z nekaterimi zadevami, vključno s finančnimi zahtevki, pravico do premičnega premoženja, spori glede meje, spori o lastništvu ali vprašanji, ki vključujejo razžalitve. Uporaba mediacije lokalnih organov je prostovoljna.

Lokalni uradi za mediacijo so ustanovljeni na zahtevo lokalnih organov. Takšni uradi za mediacijo so zdaj v šestih avstrijskih zveznih deželah.

Lokalne urade za mediacijo običajno sestavljajo tri osebe, ki jim je mogoče zaupati in jih izvoli lokalni svet. V skladu z zakonskimi zahtevami ni dovoljeno voditi evidenc o postopkih reševanja sporov, ki potekajo v lokalnih uradih za mediacijo.

Na vrh straniNa vrh strani

Stranki lahko v postopku sodelujeta osebno ali pooblastita zastopnika. Zastopanje s strani odvetnika ni obvezno. Strankama se ni treba udeležiti postopka, vendar se morata za odsotnost pravočasno opravičiti.

Lokalni urad za mediacijo mora zaslišati obe stranki. Postopki so ustni; potek postopkov prek elektronskih medijev ni predviden.

Postopek je brezplačen.

Če je poskus reševanja spora neuspešen, se lahko zadeva predloži rednemu sodišču. Postopki ne vplivajo na zastaralne roke ali druge roke.

Rešitev spora, ki se doseže s pomočjo lokalnega urada za mediacijo, ima enak učinek kot sodna rešitev spora in je zato izvršljiva na podlagi sodnega izvršilnega postopka.

F. Arbitražna sodišča in spravna središča odvetniških zbornic

Na arbitražna sodišča in spravna središča odvetniških zbornic se lahko obrnejo osebe, ki želijo zunajsodno rešiti spore v zvezi s civilnim, trgovinskim in gospodarskim pravom ter pravom najemnih razmerij. Njihova uporaba je prostovoljna.

Vsaka odvetniška zbornica v Avstriji ima svoja pravila o poteku arbitražnih ali spravnih postopkov in arbitražni ali spravni postopki na posameznem arbitražnem sodišču ali spravnem središču potekajo v skladu s pravili zadevnega združenja. Spravni postopek ni določen z zakonom; za podrobnosti o arbitražnih postopkih glejte točko A).

Pogodbeni dogovori, v skladu s katerimi je pred predložitvijo zadeve sodišču potreben poskus zunajsodne rešitve spora, so zavezujoči za arbitražni postopek, ne pa za spravni postopek.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetniki so spravni posredovalci v spravnih postopkih in arbitri v arbitražnih postopkih, ki potekajo v spravnih središčih ali na arbitražnih sodiščih, ki jih ustanovijo avstrijske odvetniške zbornice. Spravni posredovalci in arbitri morajo opravljati svoje naloge povsem neodvisno in nepristransko, po svojih najboljših močeh in zmožnostih ter v skladu s svojimi strokovnimi odvetniškimi dolžnostmi. Zavezani so k varovanju tajnosti v zvezi z vsem, kar slišijo med opravljanjem te dolžnosti, poleg tega pa morajo jasno razkriti vse okoliščine, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost do strank.

Čeprav je povsem mogoče, da so pravni zastopniki ali svetovalci prisotni med spravnim ali arbitražnim postopkom, v zvezi s tem ni nobene zakonske zahteve. Brezplačna pravna pomoč ni predvidena.

Stroški postopkov, ki potekajo v spravnem središču, in honorar spravnega posredovalca se izračunajo na podlagi cenika, ki je na voljo pri zadevni odvetniški zbornici. Načeloma mora vsaka stranka plačati svoje stroške (npr. stroške spravnega postopka, stroške zastopanja in posvetovanja, honorar prevajalcev in tolmačev). Vendar se lahko stranki prosto dogovorita o delitvi stroškov.

Stroški postopka na arbitražnem sodišču in honorar arbitra ali arbitražnega senata se izračunajo na podlagi pristojbin za arbitražo. Te se določijo glede na sporno vrednost in se izračunajo na podlagi lestvice stroškov, priložene k arbitražnim pravilom, ki jih sestavi zadevna odvetniška zbornica. Povračilo stroškov in izdatkov se določi glede na to, kdo v zadevi uspe, razen če je v sporazumu o arbitraži ali arbitražni klavzuli določeno drugače.

V spravnih postopkih v spravnem središču, ki ga ustanovi avstrijska odvetniška zbornica, se lahko stranki strinjata, da spravni posredovalec zabeleži rezultat sprave. Ta sporazum je zavezujoč, ni pa izvršljiv. Zahtevek za njegovo upoštevanje je treba vložiti pri državnem ali arbitražnem sodišču. Izvršitev je mogoče nato zahtevati na običajen način.

Arbitražna odločba avstrijskega odvetniškega arbitražnega sodišča je izvršljiva po poteku obdobja za izpolnitev obveznosti. Nato je mogoče izvršitev zahtevati na običajen način (za nadaljnje podrobnosti glejte točko A).

Uporabna povezava

  • Splošne informacije so na voljo na domači strani Avstrijske zveze odvetniških zbornic Deutsch (storitve/arbitražno sodišče), kjer so tudi povezave do spletnih strani posameznih odvetniških zbornic.

« Alternativne rešitve sporov - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo