Navigation path

Domov Kontakt Zemljevid spletišča

O evropski državljanski pobudi

Iskanje pobude

Pripravite pobudo

  • RSS
Pogosta vprašanja

Splošna vprašanja in odgovori o evropski državljanski pobudi

  1. Kakšna je razlika med evropsko državljansko pobudo in peticijo?
  2. Ali obstajajo državljanske pobude tudi v posameznih državah članicah?
  3. Ali lahko državljani z evropsko državljansko pobudo zahtevajo spremembo ustanovnih pogodb EU?
  4. Ali lahko organizatorji evropske državljanske pobude prejmejo kakršna koli sredstva EU?
  5. Ali je mogoče vložiti pobudo, ki je v nasprotju z drugo tekočo pobudo? Ali je mogoče večkrat vložiti isto pobudo?
  6. Ali lahko organizatorji umaknejo predlagano pobudo?

Priprava in ustanovitev državljanskega odbora

  1. Pravila določajo, da morajo odbor sestavljati člani, ki živijo v sedmih različnih državah članicah. Ali morajo imeti člani različna državljanstva ali imajo lahko nekateri člani enako državljanstvo?
  2. Ali lahko državljansko pobudo organizirajo državljani držav, ki niso članice EU, oziroma ali so lahko ti državljani člani državljanskega odbora?
  3. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko postanejo člani državljanskega odbora?
  4. Ali morajo biti državljani vpisani v volilni imenik, da lahko postanejo člani državljanskega odbora?
  5. Koliko članov državljanskega odbora je treba navesti ob prijavi predlagane pobude?
  6. Ali so lahko poslanci Evropskega parlamenta člani državljanskega odbora?
  7. Kakšna je vloga kontaktnih oseb odbora?

Prijava predlagane pobude

  1. Katere informacije je treba predložiti ob prijavi predlagane pobude?
  2. Katere informacije se po uspešni prijavi predlagane pobude objavijo na tem spletišču?
  3. V katerem jeziku je mogoče prijaviti predlagano pobudo?
  4. Ali Evropska komisija poskrbi za prevod predlagane pobude?
  5. Katera pravna sredstva lahko uporabi državljanski odbor, če Komisija zavrne prijavo predlagane državljanske pobude?
  6. Kje lahko najdem informacije o predlaganih pobudah, katerih prijavo je Komisija zavrnila?

Zbiranje izjav o podpori

  1. Kdaj lahko organizatorji začnejo zbirati izjave o podpori za predlagano pobudo? Kako dolgo jih lahko zbirajo?
  2. Ali lahko organizatorji uporabijo enak papirni obrazec za zbiranje podpisov v vseh državah EU?
  3. Ali morajo biti obrazci v uradnem jeziku države članice, v kateri se zbirajo izjave o podpori? Ali obstajajo kakšne zahteve glede jezika?
  4. Organizatorji morajo zbrati najmanjše število izjav o podpori v vsaj sedmih državah članicah. Kaj se zgodi z izjavami o podpori, zbranimi v tistih državah članicah, v katerih organizatorji ne zberejo zadostnega števila?
  5. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko podpišejo izjavo o podpori?
  6. Ali morajo biti državljani EU vpisani v volilni imenik, da lahko podpišejo izjavo o podpori?
  7. Ali lahko državljan države, ki ni članica EU, podpiše izjavo o podpori?
  8. V kateri državi se upošteva izjava o podpori, ki jo je podpisal državljan ene države članice, ki živi v drugi državi članici?
  9. Ali lahko državljan EU, ki živi zunaj EU, podpiše izjavo o podpori pobudi? V kateri državi članici se upošteva njegova izjava o podpori?
  10. So lahko državljani, ki podprejo pobudo, prepričani, da se njihovi osebni podatki ne bodo uporabljali za noben drug namen?
  11. Ali lahko organizatorji shranijo podatke o podpisnikih za nadaljnjo uporabo?

Potrjevanje skladnosti sistema spletnega zbiranja

  1. Ali je izražanje podpore pobudi prek spleta varno?
  2. Ali lahko organizatorji uporabijo več sistemov zbiranja (denimo enega na državo članico)?
  3. Ali lahko organizatorji uporabijo enotni sistem spletnega zbiranja za vse države članice?
  4. Ali lahko organizatorji pri nacionalnih organih zaprosijo za potrditev skladnosti sistema spletnega zbiranja, preden Komisija potrdi prijavo predlagane pobude?
  5. V kakšni obliki lahko organizatorji pošljejo izjave o podpori, zbrane na spletu, v preverjanje pristojnim nacionalnim organom?
  6. Katera pravna sredstva lahko uporabijo organizatorji, če pristojni nacionalni organ v enem mesecu ne izda ustreznega potrdila?

Programska oprema za sisteme spletnega zbiranja, ki jo je razvila Komisija

  1. Kje lahko najdemo informacije in navodila za programsko opremo Komisije?
  2. Ali lahko programsko opremo Komisije spremenimo?

Preverjanje izjav o podpori

  1. Katere podatke morajo podpisniki navesti v izjavi o podpori?
  2. Kako se preverjajo izjave o podpori?
  3. Katera pravna sredstva lahko uporabijo organizatorji, če pristojni nacionalni organi v treh mesecih ne izdajo ustreznih potrdil?

Predložitev državljanske pobude Komisiji

  1. Ali morajo organizatorji Komisiji predložiti vse izjave o podpori?

Preučitev pobude in odgovor Komisije

  1. Kaj se zgodi, potem ko Komisija pripravi predlog zakonodajnega akta v zvezi z državljansko pobudo?
  2. Kaj se zgodi, če Komisija v zvezi z državljansko pobudo ne ukrepa? Katera pravna sredstva so na voljo?




Splošna vprašanja in odgovori o evropski državljanski pobudi

  1. Kakšna je razlika med evropsko državljansko pobudo in peticijo?
    Pravica do peticije Evropskemu parlamentu, ki je bila zapisana že v prejšnjih pogodbah, se bistveno razlikuje od državljanske pobude, ki jo uvaja Lizbonska pogodba.
    • Peticijo lahko vložijo državljani Unije ter fizične in pravne osebe, ki prebivajo ali imajo sedež v državi članici, bodisi posamezno bodisi v povezavi z drugimi državljani ali osebami.
    • Peticija se mora nanašati vprašanja, ki spadajo na področje dejavnosti Unije in vlagatelja peticije neposredno zadevajo (npr. pritožba).
    • Peticija se naslovi na Evropski parlament, ki ima vlogo neposrednega zastopnika državljanov na ravni EU.
    • Pri peticiji ni formalnih zahtev glede najmanjšega števila podpisnikov ali podpore iz različnih držav EU.
    • Za razliko od peticije državljanska pobuda omogoča, da državljani, če pridobijo zadostno podporo v EU, neposredno pozovejo Komisijo k pripravi novih zakonodajnih predlogov.

    Več o peticijah Evropskemu parlamentu.
  2. Ali obstajajo državljanske pobude tudi v posameznih državah članicah?

    DA – v večini držav članic, in sicer bodisi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Te pobude se med sabo precej razlikujejo glede področja uporabe in postopka.

    Države, ki poznajo državljansko pobudo na nacionalni ravni
    Avstrija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija (t.i. ljudska iniciativa), Španija, Nizozemska.

    Države, ki poznajo državljansko pobudo na regionalni ravni
    Avstrija, Nemčija, Španija, Švedska, Nizozemska

    Države, ki poznajo državljansko pobudo na lokalni ravni
    Belgija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Slovenija, Španija, Švedska

    Zunaj EU
    Švica, ZDA itd.

  3. Ali lahko državljani z evropsko državljansko pobudo zahtevajo spremembo ustanovnih pogodb EU?

    NE – v skladu s Pogodbo se lahko državljanske pobude nanašajo le na vprašanja, za katera državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

  4. Ali lahko organizatorji evropske državljanske pobude prejmejo kakršna koli sredstva EU?

    NE – za ta namen niso predvidena nobena sredstva EU.

  5. Ali je mogoče vložiti pobudo, ki je v nasprotju z drugo tekočo pobudo? Ali je mogoče večkrat vložiti isto pobudo?

    DA – v zvezi s tem ni nobenih omejitev.

  6. Ali lahko organizatorji umaknejo predlagano pobudo?

    DA – pobudo lahko umaknejo kadar koli pred predložitvijo izjav o podpori pristojnim nacionalnim organom v preverjanje.

    Umik pobude je nepreklicen. Umaknjene pobude ni mogoče obnoviti, vse zbrane izjave o podpori so tako nične.

    Umaknjene pobude bodo še naprej dosegljive na tem spletišču, in sicer v razdelku neaktualne pobude.

Priprava in ustanovitev državljanskega odbora

  1. Pravila določajo, da morajo odbor sestavljati člani, ki živijo v sedmih različnih državah članicah. Ali morajo imeti člani različna državljanstva ali imajo lahko nekateri člani enako državljanstvo?

    Pomembna je njihova država prebivanja. Člani imajo lahko državljanstvo istih ali različnih držav.

  2. Ali lahko državljansko pobudo organizirajo državljani držav, ki niso članice EU, oziroma ali so lahko ti državljani člani državljanskega odbora?

    NE – člani državljanskega odbora morajo biti državljani EU (državljani države članice).

  3. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko postanejo člani državljanskega odbora?

    Stari morajo biti dovolj, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament, tj. vsaj 18 let, razen če so državljani ali prebivalci Avstrije, kjer je ta starost 16 let.

  4. Ali morajo biti državljani vpisani v volilni imenik, da lahko postanejo člani državljanskega odbora?

    NE – biti morajo samo dovolj stari, da imajo pravico voliti na volitvah v Evropski parlament (glej prejšnje vprašanje).

  5. Koliko članov državljanskega odbora je treba navesti ob prijavi predlagane pobude?

    Komisija bo preučila podatke sedmih članov iz sedmih različnih držav članic (poslanci Evropskega parlamenta ne štejejo za člane državljanskega odbora), zato je treba na prijavnem obrazcu navesti samo teh sedem članov.

  6. Ali so lahko poslanci Evropskega parlamenta člani državljanskega odbora?

    DA – vendar jih ni mogoče šteti med sedem članov iz različnih držav članic, ki so potrebni za izpolnitev pogoja prijave pobude, zato poslancev Evropskega parlamenta na prijavnem obrazcu ni treba navesti.

  7. Kakšna je vloga kontaktnih oseb odbora?

    Kontaktni osebi (predstavnik in njegov namestnik) sta pooblaščeni, da govorita in delujeta v imenu odbora.

    Ves čas postopka povezujeta odbor in Evropsko komisijo, zlasti kar zadeva urejanje vseh informacij, ki jih predložita Komisiji v okviru predlagane pobude.

    Na voljo imata dostop do spletišča za organizatorje, Komisija pa jima pošilja vso potrebno korespondenco.

Prijava predlagane pobude

  1. Katere informacije je treba predložiti ob prijavi predlagane pobude?
    • Naslov predlagane državljanske pobude (v največ 100 znakih),
    • vsebino pobude (v največ 200 znakih),
    • opis ciljev predlagane državljanske pobude, na podlagi katere se Komisijo poziva k ukrepanju (v največ 500 znakih),
    • določbe Pogodb, za katere organizatorji menijo, da se nanašajo na predlagani ukrep;
    • osebne podatke sedmih članov državljanskega odbora (polna imena, poštni naslovi, državljanstva in datumi rojstva), kjer sta posebej označena predstavnik in njegov namestnik ter njuna elektronska naslova,
    • dokumente, ki dokazujejo pravilnost polnega imena, poštnega naslova, državljanstva in datuma rojstva vsakega izmed sedmih članov državljanskega odbora,
    • vse vire podpore in financiranja predlagane pobude (ob prijavi) v vrednosti več kot 500 EUR na leto in na sponzorja.

    Organizatorji lahko po želji navedejo tudi:
    • naslov spletišča predlagane državljanske pobude (če obstaja),
    • prilogo (velikosti največ 5 MB) s podrobnejšimi informacijami o vsebini, ciljih in ozadju predlagane državljanske pobude,
    • osnutek predlaganega pravnega akta (velikosti največ 5 MB).
  2. Katere informacije se po uspešni prijavi predlagane pobude objavijo na tem spletišču?

    Objavijo se vse informacije v zvezi s predlagano pobudo (naslov, predmet, cilji, določbe pogodb, pomembne za pobudo, in drugi podatki) ter viri podpore in financiranja.

    Glede osebnih podatkov se objavijo samo polna imena in elektronski naslovi kontaktnih oseb (predstavnika in njegovega namestnika).

    Podrobneje v izjavi o varstvu podatkov.

  3. V katerem jeziku je mogoče prijaviti predlagano pobudo?
    Pobudo je mogoče prijaviti v katerem koli uradnem jeziku EU.
  4. Ali Evropska komisija poskrbi za prevod predlagane pobude?

    NE – organizatorji morajo sami poskrbeti za prevode predlagane pobude v želene jezike.

    Po potrditvi prijave v enem od uradnih jezikov lahko organizatorji pošljejo Komisiji prevode predlagane pobude v druge uradne jezike EU (vsaj prevode naslova, vsebine in ciljev pobude). Komisija bo pred vpisom pobude v register preverila, da ni očitnih in znatnih neskladij z izvirno različico naslova, vsebino in ciljev pobude.
  5. Katera pravna sredstva lahko uporabi državljanski odbor, če Komisija zavrne prijavo predlagane državljanske pobude?

    Odločitev o prijavi je pravno utemeljena, zato se jo lahko izpodbija. Če Komisija prijavo zavrne, bo organizatorjem sporočila razloge za to ter jih seznanila z vsemi sodnimi in zunajsodnimi pravnimi sredstvi, ki jih lahko uporabijo.

    To zajema tudi možnost vložitve tožbe pri Sodišču EU ali pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic (glede nepravilnosti pri ravnanju institucij EU).
  6. Kje lahko najdem informacije o predlaganih pobudah, katerih prijavo je Komisija zavrnila?

    Seznam vseh predlaganih državljanskih pobud, katerih prijavo je Komisija zavrnila, ker ne izpolnjujejo pogojev, določenih v uredbi o državljanski pobudi.

Zbiranje izjav o podpori

  1. Kdaj lahko organizatorji začnejo zbirati izjave o podpori za predlagano pobudo? Kako dolgo jih lahko zbirajo?
    Zbiranje izjav o podpori se lahko začne še isti dan, ko organizatorji prejmejo potrdilo, da je Komisija prijavila predlagano pobudo.

    Za zbiranje izjav imajo organizatorji na voljo eno leto od dneva potrditve prijave predlagane pobude.

  2. Ali lahko organizatorji uporabijo enak papirni obrazec za zbiranje podpisov v vseh državah EU?

    NE – organizatorji morajo uporabiti ločene obrazce za vsako državo članico, iz katere prihajajo podpisniki. Vsi podpisniki na enem obrazcu morajo biti torej iz iste države članice.

    Na vsakem obrazcu morajo organizatorji naprej navesti državo članico, v katero bo obrazec poslan. Obrazec lahko uporabijo samo državljani, ki imajo pravico, da podpišejo izjavo v tej državi.

  3. Ali morajo biti obrazci v uradnem jeziku države članice, v kateri se zbirajo izjave o podpori? Ali obstajajo kakšne zahteve glede jezika?

    Organizatorji lahko izjave zbirajo v vseh državah članicah v katerem koli uradnem jeziku EU.

    Pri tem morajo informacije o predlagani pobudi iz obrazca (točke 5 do 7 Priloge III k Uredbi) navesti v enem od jezikov, v katerem je pobuda objavljena na tem spletišču.

  4. Organizatorji morajo zbrati najmanjše število izjav o podpori v vsaj sedmih državah članicah. Kaj se zgodi z izjavami o podpori, zbranimi v tistih državah članicah, v katerih organizatorji ne zberejo zadostnega števila?

    Te izjave o podpori bodo štele v skupno število zbranih izjav o podpori (tj. izjav, ki štejejo k cilju enega milijona podpisnikov), vendar se zadevne države članice ne bodo štele v potrebno četrtino držav.

  5. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko podpišejo izjavo o podpori?

    Stari morajo biti dovolj, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament, tj. vsaj 18 let, razen če so državljani ali prebivalci Avstrije, kjer je ta starost 16 let.

  6. Ali morajo biti državljani EU vpisani v volilni imenik, da lahko podpišejo izjavo o podpori?

    NE – biti morajo samo dovolj stari, da imajo pravico voliti na volitvah v Evropski parlament (glej prejšnje vprašanje).

  7. Ali lahko državljan države, ki ni članica EU, podpiše izjavo o podpori?

    NE – izjavo lahko podpišejo samo državljani EU (državljani države članice).

  8. V kateri državi se upošteva izjava o podpori, ki jo je podpisal državljan ene države članice, ki živi v drugi državi članici?
    Glede na pogoje, ki jih določi vsaka država članica, se lahko državljan sam odloči o tem, vendar mora pri tem upoštevati, da lahko isto pobudo podpre le enkrat. Podatki, ki jih mora navesti v izjavi o podpori (denimo številka potnega lista ali številka dovoljenja za stalno prebivanje), so odvisni od države članice, ki jo izbere.
    Primer
    Avstrijski državljan, ki živi v Estoniji, lahko:
    • izpolni obrazec za Estonijo in pri tem navede svoje ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva ter državljanstvo – v tem primeru se njegova izjava preveri v Estoniji in se tam tudi šteje,
    • ali izpolni obrazec za Avstrijo in pri tem poleg prej naštetih podatkov navede tudi številko osebnega dokumenta s seznama, ki ga je potrdila Avstrija in je na voljo v delu C Priloge III k Uredbi – v tem primeru se njegova izjava preveri in šteje v Avstriji.

    Državljani lahko isto pobudo podprejo le enkrat.
  9. Ali lahko državljan EU, ki živi zunaj EU, podpiše izjavo o podpori pobudi? V kateri državi članici se upošteva njegova izjava o podpori?

    To je odvisno od države članice, katere državljan je.

    Vsaka država članica določi svoje pogoje. Razlog je v tem, da nekatere države članice ne morejo preveriti izjav o podpori, ki jih podpišejo njihovi državljani, če ti živijo zunaj EU.

    Izjava o podpori tistih državljanov, katera matična država lahko preveri podpis, se bo štela v državi članici njihovega državljanstva.

  10. So lahko državljani, ki podprejo pobudo, prepričani, da se njihovi osebni podatki ne bodo uporabljali za noben drug namen?

    Uredba o državljanski pobudi zagotavlja, da pri pripravi in izvajanju državljanske pobude vse udeležene strani (organizatorji, države članice in Komisija) popolnoma spoštujejo varstvo podatkov.

    Za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za izvedbo državljanske pobude, se uporablja veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. Organizatorji državljanskih pobud so kot upravljavci podatkov odgovorni za povzročeno škodo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in bodo v primeru kršitve določb Uredbe ustrezno kaznovani.

  11. Ali lahko organizatorji shranijo podatke o podpisnikih za nadaljnjo uporabo?

    Ne kot del uradnega obrazca izjave o podpori: osebni podatki podpisnikov se lahko uporabijo samo za podporo predlagani pobudi, kot je določeno v členu 12(3) uredbe o državljanski pobudi. Organizatorji lahko vseeno zahtevajo, da ob upoštevanju veljavne zakonodaje glede varstva podatkov podpisniki kontaktne podatke navedejo ločeno, da bi jih lahko redno obveščali o poteku pobude.

Potrjevanje skladnosti sistema spletnega zbiranja

  1. Ali je izražanje podpore pobudi prek spleta varno?

    Organizatorji morajo pred začetkom spletnega zbiranja izjav pri pristojnem nacionalnem organu pridobiti potrdilo o skladnosti sistema spletnega zbiranja.

    Nacionalni organi preverijo, ali varnostne in tehnične značilnosti sistema za spletno zbiranje izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 6 uredbe o državljanski pobudi. V ta namen preverijo, ali je sistem skladen s podrobnimi tehničnimi specifikacijami, določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1179/2011 o tehničnih specifikacijah za sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi.

    To velja tudi v primeru, če organizatorji uporabljajo odprtokodno programsko opremo, ki jo zagotovi Komisija.

  2. Ali lahko organizatorji uporabijo več sistemov zbiranja (denimo enega na državo članico)?

    DA – vendar morajo za vsak sistem pridobiti ločeno potrdilo o skladnosti.

  3. Ali lahko organizatorji uporabijo enotni sistem spletnega zbiranja za vse države članice?

    DA – potrdilo o skladnosti za takšen sistem je treba pri pristojnem organu države članice, na ozemlju katere bodo podatki shranjeni, pridobiti samo enkrat.

  4. Ali lahko organizatorji pri nacionalnih organih zaprosijo za potrditev skladnosti sistema spletnega zbiranja, preden Komisija potrdi prijavo predlagane pobude?

    DA – vendar bodo morali navesti točen naslov predlagane državljanske pobude, ko bodo zaprosili za potrditev skladnosti.

    Potrditev skladnosti sistema spletnega zbiranja ne vpliva na odločitev Komisije o prijavi zadevne pobude.

  5. V kakšni obliki lahko organizatorji pošljejo izjave o podpori, zbrane na spletu, v preverjanje pristojnim nacionalnim organom?

    Organizatorji lahko izjave o podpori pošljejo pristojnim nacionalnim organom v papirni ali elektronski obliki. Izjave o podpori, zbrane na spletu, se lahko natisnejo in pošljejo v papirni obliki ali v varni elektronski obliki z uporabo kodiranih datotek na zgoščenki. Uporabijo se lahko tudi datoteke XML, če jih pristojni nacionalni organi sprejmejo. Programska oprema, ki jo je razvila Komisija, omogoča izvoz izjav o podpori v obliki XML.

  6. Katera pravna sredstva lahko uporabijo organizatorji, če pristojni nacionalni organ v enem mesecu ne izda ustreznega potrdila?

    Organizatorji lahko uporabijo pravna sredstva, ki so jim na voljo na nacionalni ravni. Lahko se obrnejo na nacionalne upravne in sodne organe (tudi na nacionalne ali regionalne varuhe človekovih pravic).

    Organizatorji se lahko tudi pritožijo pri Evropski komisiji zaradi neuporabe zakonodaje EU.

Programska oprema za sisteme spletnega zbiranja, ki jo je razvila Komisija

  1. Kje lahko najdemo informacije in navodila za programsko opremo Komisije?

    Najnovejša različica programske opreme je objavljena na spletišču JoinUp. Tam boste našli tudi prejšnje različice, uporabne informacije ter navodila, kako prenesti in uporabljati programsko opremo (vsi dokumenti so v razdelku e-Library). V razdelkih Forums in News&blogs lahko zastavite vprašanje o programski opremi ali preberete vprašanja in odgovore drugih uporabnikov.

  2. Ali lahko programsko opremo Komisije spremenimo?

    Programska oprema, ki jo je razvila Komisija, ima vse zmogljivosti, potrebne za zbiranje izjav o podpori na spletu v skladu z uredbo o državljanski pobudi. Morda bodo nekateri organizatorji želeli spremeniti dele programske opreme in jo tako prilagoditi svojim potrebam in željam. Ker programska oprema temelji na odprti kodi, lahko vse njene dele spreminjate.

    Ob tem opozarjamo, da mora tudi spremenjena različica programske opreme izpolnjevati določbe člena 6(4) uredbe o državljanski pobudi in vse tehnične specifikacije, navedene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1179/2011.

    Če spremenite temeljne značilnosti programske opreme, uporaba programske opreme Komisije ne zagotavlja več skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami, zato bo pristojni nacionalni organ postopek preverjanja skladnosti izpeljal, kot da vaš sistem uporablja zunanjo programsko opremo in ne opreme Komisije (programska oprema Komisije je zapakirana z zgoščeno kodo, s katero lahko pristojni organ preveri, ali je bila uporabljena programska oprema spremenjena). Deli programske opreme na ravni zbirke podatkov (npr. pravila za samodejni postopek preverjanja vpisanih podatkov) se lahko spremenijo, ne da bi to vplivalo na skladnost z Uredbo.

Preverjanje izjav o podpori

  1. Katere podatke morajo podpisniki navesti v izjavi o podpori?

    Zahtevani podatki so odvisni od tega, iz katere države prihaja podpisnik, saj so za preverjanje veljavnosti izjav o podpori in potrjevanje števila veljavnih izjav v posamezni državi pristojne države članice same. Zahtevani podatki torej ustrezajo pogojem posamezne države glede tega, kaj potrebuje za preverjanje izjave o podpori.

    Ti podatki so tako lahko ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva ter državljanstvo, v številnih državah članicah pa je treba navesti še osebno identifikacijsko številko.

    Nekatere države članice določenih informacij (npr. polni naslov, kraj in datum rojstva) ne zahtevajo.

    Vse informacije glede zahtevanih podatkov so navedene v obrazcih izjave o podpori, ki sta v Prilogi III (dela A in B) k Uredbi.

    Seznam ustreznih listin/številk za države članice, ki zahtevajo navedbo osebne identifikacijske številke, je v delu C Priloge III.

  2. Kako se preverjajo izjave o podpori?

    Organizatorji morajo obrazce z izjavo o podpori poslati pristojnim nacionalnim organom, ki nato opravijo ustrezna preverjanja za potrditev števila veljavnih zbranih izjav o podpori. Pri tem lahko uporabijo naključno vzorčenje.

  3. Katera pravna sredstva lahko uporabijo organizatorji, če pristojni nacionalni organi v treh mesecih ne izdajo ustreznih potrdil?

    Organizatorji lahko uporabijo pravna sredstva, ki so jim na voljo na nacionalni ravni. Lahko se obrnejo na nacionalne upravne in sodne organe (tudi na nacionalne ali regionalne varuhe človekovih pravic).

    Organizatorji se lahko tudi pritožijo pri Evropski komisiji zaradi neuporabe zakonodaje EU.

Predložitev državljanske pobude Komisiji

  1. Ali morajo organizatorji Komisiji predložiti vse izjave o podpori?

    NE – organizatorji morajo prek spletišča za organizatorje poslati samo obrazec za predložitev in kopije vseh potrdil, ki so jih prejeli od pristojnih nacionalnih organov, v katerih ti potrjujejo, da so organizatorji zbrali potrebno število izjav o podpori.

Preučitev pobude in odgovor Komisije

  1. Kaj se zgodi, potem ko Komisija pripravi predlog zakonodajnega akta v zvezi z državljansko pobudo?

    Kot za vsak drug predlog Komisije tudi za tak predlog velja ustrezni zakonodajni postopek.

    Predlog mora preučiti in sprejeti zakonodajni organ, preden postane zakon (običajno Evropski parlament in Svet oziroma v nekaterih primerih samo Svet).

  2. Kaj se zgodi, če Komisija v zvezi z državljansko pobudo ne ukrepa? Katera pravna sredstva so na voljo?

    NE – v nasprotju z odločitvijo o prijavi predlagane pobude, ta odločitev temelji na politični analizi vsebine pobude, ki jo izvede Komisija, in se zato nanjo se ni mogoče pritožiti.

    Državljanska pobuda je politična pobuda, ki Komisijo zavezuje, da resno preuči zahteve podpisnikov, vendar je ne zavezuje k ukrepanju.

    Če se odloči, da ne bo ukrepala, mora svojo odločitev tudi utemeljiti.