Dojemanje inflacije

Dojemanje inflacije
  • Ljudje pogosto »čutijo« višjo stopnjo inflacije, kot jo navajajo uradni statistični podatki.
  • Na dojemanje ljudi, da je inflacija višja, kot dejansko je, lahko vpliva več dejavnikov.
  • Dojemanja in pričakovanja v zvezi z inflacijo lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo.

Po vsej EU se potrošniki v vsakdanjem življenju srečujejo s spremembami cen – navzgor in navzdol – pri celi vrsti kupljenih izdelkov in storitev. Te izkušnje lahko kadar koli vplivajo na dojemanja posameznikov o inflaciji, ne glede na to, ali so cene narasle ali naraščajo hitreje kot prej ali sploh ne.

Raziskave mnenja potrošnikov kažejo, da državljani EU pogosto »čutijo«, da je inflacija višja, kot kažejo dejanski indeksi cen. Zaradi te razlike se ljudje sprašujejo: »Zakaj imam občutek, da stopnja inflacije zame ne velja?«

Kaj oblikuje dojemanja o inflaciji?

Na dojemanje, da je inflacija višja, kot je dejansko izmerjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), lahko vpliva veliko dejavnikov:

  • Osredotočanje na pogosto kupljene predmete. Skodelica kave, štruca kruha ali avtobusne vozovnice so pogosti nakupi, ki jih posameznik izvede vsak dan, zato so ti predmeti pri ocenjevanju splošne inflacije pomembnejši. V preteklih nekaj letih so se cene za takšne pogosto kupljene izdelke in storitve močno povišale, posebej v kategorijah, kot so hrana (tako v veleblagovnicah kot tudi v restavracijah), prevoz (na primer avtobusne vozovnice), gorivo, tobak in zabava (vstopnice za kino), storitve za osebno nego (frizerski saloni) ter popravila in storitve čiščenja.
    Čeprav se cene za manj pogoste nakupe, kot je nakup novega avtomobila ali zavarovalne premije, skoraj niso povišale ali so v preteklih nekaj letih celo upadle – kot za opremo IT – bodo imeli ljudje morda še vedno občutek, da je inflacije višja, kot dejansko je.
  • Pogostejše pomnjenje povišanja cen kot znižanja. Ljudje si običajno zapomnijo neprijetne izkušnje, da se jim lahko v prihodnje izognejo. Ko se cena izdelka poviša, to običajno ostane dlje časa v spominu potrošnika kot znižanje cen. To lahko pripelje do pristranskosti našega dojemanja, kako se cene na splošno spreminjajo.
  • Dojemanja o inflaciji so obstojna. Dojemanja o višji inflaciji ostajajo v spominu ljudi dlje časa. Prehod na evro leta 2002 to zelo dobro prikazuje: čeprav dejanska stopnja inflacije HICP za EU ni pokazala pomembnih sprememb ob uvedbi evra, je veliko državljanov evroobmočja verjelo, da je evro s seboj prinesel relativno visoka povišanja cen. To prepričanje vztraja še danes in v nekaterih državah evroobmočja odstopanje med izmerjenimi stopnjami inflacije in dojeto inflacijo še danes ni izpuhtelo.
  • Neupoštevanje sprememb v kakovosti. Cene se pogosto povišajo zaradi izboljšanja kakovosti izdelka, kot so boljši televizijski zasloni ali bolj priročno pakiranje hrane. Na konkurenčnih trgih želijo proizvajalci svojim potrošnikom ponuditi čim bolj privlačne značilnosti in prednosti. Te spremembe pa je treba plačati. V takšnih primerih je višja cena posledica izboljšanja kakovosti in ne inflacije.
  • Vpliv medijev. Televizija in časopisi po vsej EU svojo pozornost posvečajo statističnim podatkom o inflaciji, saj ti zadevajo njihovo publiko. Včasih pa naslovi, ki poročajo o višjih stroških življenja, temeljijo na omejenih podatkih, ki so jih zbrale medijske hi še same. Zaradi tega medijska poročila, ki morda resnično odsevajo posamezne spremembe cen, pogosto ne odražajo celotne slike inflacije.

Razpredelnica: Različne stopnje inflacije v evroobmočju za pogoste majhne nakupe in manj pogoste nakupe

Vpliv dojemanj o inflaciji

Dojemanja o inflaciji so pomembna, saj prispevajo k vedenju ljudi kot potrošnikov, zaposlenih, vlagateljev in varčevalcev – ali bodo nakupovali ali ne, kaj bodo kupili in kje in ali bodo varčevali ali trošilis (Posledice inflacije).

Upravljanje dojemanj o inflaciji

Ker dojemanje ljudi o inflaciji pogosto vpliva na njihovo ekonomsko obnašanje, je pomembno, da ostanejo blizu izmerjenih stopenj inflacije. Nacionalne vlade in institucije EU si prizadevajo za redno obveščanje državljanov o stanju inflacije. Primeri tega vključujejo redno izdajanje novih podatkov, ki jih pripravlja statistični urad Evropske komisije Eurostat in so prav tako na voljo na ‘inflation dashboard’ (grafični prikaz inflacije) na spletišču Evropske centralne banke.

Uvedba evra in dojemanja o inflaciji

Ko se država članica pripravlja na pristop k evroobmočju, je posebej nujno dobro obveščanje o tem prehodu. Izkušnje, pridobljene med prvotno uvedbo evra leta 2002, so pokazale, da se lahko med izmerjenimi in dojetimi stopnjami inflacije pojavijo znatne in trajne razlike. Izkušnja iz leta 2002 – še zlasti potreba po obširnih kampanjah za obveščanje o spremembi denarja in cen – je pomembno prispevala k pripravam na uvedbo enotne valute v državah kandidatkah za vstop v evroobmočje.

Na primer, ko je 1. januarja 2009 Slovaška uvedla evro, so si njena vlada, Evropska komisija in Evropska centralna banka močno prizadevale pregnati strahove potrošnikov o povišanjih cen. Veliko podjetij je prostovoljno podpisalo etični kodeks o cenah, s katerim so izrazili svoje strinjanje, da bodo cene pretvorili točno in da tega ne bodo izkoriščali. Podjetja so tudi pozvali, naj približno štiri mesece pred uvedbo evra prikazujejo cene v slovaških kronah in v evrih ter s tem nadaljujejo do 1. januarja 2010. Ti ukrepi za zaščito potrošnikov so bili poudarjeni preko obširnih kampanj za informiranje in obveščanje.

Na vrh