Navigacijska pot

Sistem razdeljevanja sadja v šolah

Pogosta vprašanja

Zakaj so podhranjenost, prekomerna teža in debelost problem EU?

EU, v kateri se s prekomerno težo bori več kot 200 milijonov odraslih in kar 14 milijonov otrok, se spopada s pravim družbenim problemom. Prekomerno težo in debelost poleg genetskih dejavnikov povzročajo tudi dejavniki življenjskega sloga, vključno s prehrano, prehranjevalnimi navadami in stopnjo telesne dejavnosti.

SZO poroča, da ima v evropski regiji približno 20 % otrok prekomerno težo, ena tretjina pa jih je predebelih. Trend na področju debelosti je zlasti zaskrbljujoč pri otrocih in najstnikih. Letna stopnja povečanja razširjenosti debelosti pri otrocih vztrajno narašča in je danes desetkrat višja od stopnje iz 70. let prejšnjega stoletja.

Vir: SZO 2007

Vrh

Zakaj se mora EU boriti proti debelosti?

Debelost pri otrocih ima lahko resne posledice za zdravje (bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2, osteoartritis in celo nekatere vrste raka). To so bolezenska stanja, ki lahko človeka močno onesposobijo in povzročijo tudi prezgodnjo smrt.

V skladu s poročilom o oceni učinka so skupni neposredni in posredni letni stroški debelosti samo v letu 2002 v 15 državah, ki so bile članice EU že pred majem 2004, znašali okrog 32,8 milijarde EUR. Kasneje sta Fry in Finley (2005) ocenila, da neposredni in posredni stroški debelosti (ITM ≥ 30 kg/m2) znašajo 0,3 % BDP za EU-15.

Če na tej osnovi z uporabo podatkov o BDP za leto 2005 izpeljemo izračun tudi za EU-25, ugotovimo, da stroški debelosti za EU-25 znašajo 40,5 milijarde EUR na leto, stroški debelosti in prekomerne teže za celotno EU pa 81 milijard EUR.

Vrh

Kakšna je poraba sadja in zelenjave v EU?

V EU-27 je leta 2010 poraba sadja na prebivalca znašala okrog 219 g/prebivalca/dan, poraba zelenjave pa okrog 228,1 g/prebivalca/dan.

Medtem ko povprečna poraba sadja in zelenjave na prebivalca v EU presega priporočila SZO, je povprečna poraba na prebivalca v številnih državah članicah še vedno nižja od minimalne količine 400 g, ki jo priporoča SZO.

Glede na čedalje večji pojav debelosti je ta analiza še vedno zaskrbljujoča

SZO/FAO priporočena minimalna poraba

Vir: Monitor 2011 FRESHFEL EUROPE

Vrh

Kakšna je povezava med skupno kmetijsko politiko in evropskim sistemom razdeljevanja sadja v šolah?

Skupna kmetijska politika se med drugim osredotoča na stabilizacijo kmetijskih trgov z zagotavljanjem stabilnega tržišča, na večanje konkurenčnosti kmetijstva s spodbujanjem inovacij proizvodov ter na prispevanje k regionalni in socialni koheziji. Čedalje bolj v središče se postavlja vprašanje, kako izboljšati javno zdravje, končni cilj pa je vključitev zdravstvenih vidikov v vse politike EU.

Na primer:

  • leta 2005 je GD SANCO vzpostavil platformo EU na temo „Zdravje, prehrana in telesna dejavnost“;
  • leta 2007 GD SANCO objavi belo knjigo z naslovom „Prehrana, prekomerna telesna teža in debelost”, v kateri Evropska komisija opozarja na vlogo, ki bi jo skupna kmetijska politika lahko igrala pri oblikovanju boljše prehrane ter boju proti prekomerni telesni teži in debelosti;
  • septembra 2007, ko je EU sprejela reformo sektorja sadja in zelenjave, je bil eden od glavnih ciljev obrniti trend upadanja porabe sadja in zelenjave med mladimi;
  • po potrditvi reforme sektorja sadja in zelenjave je Svet pozval Evropsko komisijo, da predstavi predlog za sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki bo temeljil na oceni učinka;
  • Evropski parlament je v okviru razprave o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za leto 2008 ponovno poudaril svojo trdno zavezo financiranju sistema razdeljevanja sadja v šolah;
  • predlog Komisije za SKP po letu 2013 vsebuje povečanje finančnih sredstev EU in stopnjo sofinanciranja sistema glede na današnje stanje.
Vrh

Ali je sistem razdeljevanja sadja v šolah učinkovito orodje?

Evropski sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki ga upravlja GD AGRI, poteka že tretje šolsko leto. To je zelo pomembna pobuda, namenjena najmlajšim generacijam Evropejcev, ki slednjim tudi pomaga, da pridobijo zdrave prehranjevalne navade.

Po podatkih letnih poročil o spremljanju iz obdobja 2010/2011 se je v sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki se izvaja v 24 sodelujočih državah članicah, vključilo več kot 54.000 šol in 8,1 milijona otrok.

Vrh

Kako se lahko izmeri učinkovitost sistema razdeljevanja sadja v šolah?

GD AGRI pripravlja zunanjo oceno sistema, ki bo končana leta 2012. Države članice bodo do februarja 2012 ocenile tudi svoje sisteme. Vsi ti podatki se bodo vnesli v poročilo Komisije Svetu in EP o izvajanju sistema, ki mu bodo po potrebi priloženi ustrezni predlogi.

Poročilo mora obravnavati vprašanja o tem, v kolikšnem obsegu je sistem spodbujal dobro delovanje sistema v DČ, ter o njegovem vplivu na izboljšanje prehranjevalnih navad pri otrocih.

Vrh

Kakšna je dodana vrednost sistema razdeljevanja sadja v šolah za EU?

  • Spodbuja oblikovanje novih sistemov ali podaljšanje izvajanja tekočih sistemov,
  • nudi trajnosten, večletni okvir financiranja,
  • odpravlja družbene in gospodarske neenakosti, ki se nanašajo na porabo sadja in zelenjave,
  • ozavešča ciljno skupino, saj ima sistem razdeljevanja sadja v šolah velik potencial za obravnavanje zdravstvenih težav prebivalstva,
  • državam članicam nudi splošne smernice in navodila za upravljanje tega programa,
  • z zagotavljanjem primerljivih podatkov o programih povezuje znanje in izkušnje ter spodbuja izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami, zainteresiranimi stranmi in promotorji.
Vrh

Kaj pomeni izraz „5 na dan“?

Gre za 5 obrokov (po 80 g) sadja in zelenjave vsak dan. To pomeni pet obrokov sadja in zelenjave skupaj, ne po pet obrokov vsakega posebej. Vse skupaj izhaja iz priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki za namen zmanjšanja tveganja resnih zdravstvenih težav priporoča uživanje najmanj 400 g sadja in zelenjave dnevno.

Vrh

Zakaj moram sadje in zelenjavo jesti petkrat na dan?

  • Sadje in zelenjava sta pomemben del zdrave in uravnotežene prehrane,
  • sta odličen vir hranil, vitaminov, mineralov in vlaknin,
  • zmanjšujeta tveganje bolezni srca, možganske kapi in nekaterih vrst raka,
  • imata nizko vsebnost maščob in kalorij.
Vrh