Navigacijska pot

Dodatna orodja

Razvoj podeželja 2014–2020

Razvoj podeželja 2014–2020

EU s politiko razvoja podeželja pomaga podeželskim območjem v EU pri spopadanju z ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi 21. stoletja.  Politika razvoja podeželja oziroma „drugi steber“ skupne kmetijske politike (SKP), kot jo pogosto imenujemo, dopolnjuje sistem neposrednih plačil kmetom in ukrepe za upravljanje kmetijskih trgov (t. i. „prvi steber“). Politika razvoja podeželja ter evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) imajo številne skupne cilje.

Politika razvoja podeželja EU črpa sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) Deutsch (de) English (en) français (fr) , ki v obdobju 2014–2020 znašajo 100 milijard evrov, pri čemer vsaka država EU prejme finančna sredstva pdf - 249 KB [249 KB] English (en) za 7-letno obdobje. Države članice dodajo nadaljnjih 61 milijard evrov javnih sredstev.

V tem obdobju 28 držav članic skupaj izvaja 118 različnih programov razvoja podeželja English (en) , in sicer izvaja 20 držav članic samo en program, 8 držav članic pa dva ali več (regionalnih) programov.

 

Okvir EU za programe razvoja podeželja

Države članice in regije pri pripravi svojih programov razvoja podeželja upoštevajo potrebe svojih ozemelj in najmanj štiri od naslednjih šest skupnih prednostnih nalog EU:

 

  • spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih;
  • krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov;
  • spodbujanje organizacije prehranske verige, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu;
  • obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom;
  • spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;
  • spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij.

 

Prednostne naloge razvoja podeželja se razdelijo v ključna področja. Tako denimo prednostna naloga učinkovitosti virov zajema ključni področji „zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva“ in „spodbujanje shranjevanja in sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu“. Države članice oziroma regije v svojih programih razvoja podeželja določijo kvantificirane cilje na ključnih področjih. Nato določijo ukrepe, s katerimi bodo te cilje dosegle, in sredstva, ki jih bodo namenile posameznemu ukrepu. Najmanj 30 % sredstev za vsak program razvoja podeželja mora biti namenjenih ukrepom za obvladovanje okoljskih in podnebnih sprememb ter najmanj 5 % ukrepom LEADER.  Dodatne informacije o predvidenih rezultatih so na voljo na odprti podatkovni platformi  za sklade ESI in v informativnih listih za posamezni program razvoja podeželja English (en) .

 

Razvoj podeželja kot del širše naložbene strategije EU

Od leta 2014 morajo države članice skleniti sporazum o partnerstvu, ki zahteva usklajevanje vseh strukturnih naložbenih sredstev EU (ESIF) v posamezni državi. Evropska komisija in njene države članice tudi sodelujejo z Evropsko investicijsko banko (EIB)  pri vzpostavitvi finančnih instrumentov v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izvajanje in učinek programov razvoja podeželja se podrobno spremljata in ocenjujeta Deutsch (de) English (en) français (fr) . Več informacij o posameznih projektih je na voljo prek Evropske mreže za razvoj podeželja mreže evropskega partnerstva za inovacije  (EIP) in na spletišču Proračun EU, usmerjen v rezultate .

 

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?