Proizvodnja in prodaja ekoloških živil z oznakami in znaki na trgu EU sledi strogemu postopku certifikacije, ki je obvezen za vse.

Konvencionalni kmetje morajo najprej skozi obdobje preusmeritve, ki traja najmanj dve leti, preden lahko začno pridelovati kmetijske proizvode, ki jih smejo tržiti kot ekološke. Če želijo pridelovati konvencionalne in ekološke pridelke, morajo ta načina pridelave jasno ločiti na vseh ravneh proizvodnje.

Tako kmetje kot predelovalci morajo nenehno spoštovati ustrezne predpise, ki jih vsebuje uredba EU. Podvrženi so nadzoru s strani nadzornih organov ali oblasti EU, ki zagotavlja, da izpolnjujejo predpise ekološke zakonodaje.

Uspešni kmetje in predelovalci nato prejmejo ekološke certifikate in smejo svoje proizvode označevati kot ekološke.

Uredba vsebuje stroga pravila o označevanju in uporabi znaka, da bi kar najbolj zmanjšali zmedo med porabniki ali mogočo zlorabo:

„Izrazov, kot so ekološko, bio, eko ipd., vključno z izrazi, ki se uporabljajo za blagovne znamke, in praks, ki se uporabljajo pri označevanju in trženju in bi lahko zavedle porabnika ali uporabnika z namigovanjem, da proizvod ali njegove sestavine izpolnjujejo zahteve, ki jih vsebuje ta uredba, ni dovoljeno uporabljati za neekološke proizvode.“

Ekološkega znaka poleg tega tudi ni mogoce uporabiti na živilu, ki vsebuje GSO-je.

Da bi bilo zagotovilo še trdnejše, morajo biti v skladu z zakonom vsi izdelki, ki so oznaceni kot ekološki, opremljeni z imenom zadnjega, ki je ravnal z izdelkom, to je pridelovalca, predelovalca ali prodajalca, in z imenom ali šifro C329 nadzornega organa.

Znak EU za ekološko kmetijstvo in znaki držav članic EU se uporabljajo, da dopolnijo označevanje in povečajo prepoznavnost ekološke hrane in pijače za porabnike.

Tako so potrošniki, ki kupijo živila, oznacena z znakom EU, lahko prepricani, da:

• je bilo vsaj 95 % sestavin izdelka, ki so kmetijskega izvora, pridelanih ekološko;
• izdelek zadovoljuje predpise uradnega kontrolnega sistema;
• je izdelek prišel v zaprti embalaži neposredno od pridelovalca, predelovalca ali pripravljavca;
• izdelek nosi ime pridelovalca, predelovalca, pripravljalca ali prodajalca ter ime in šifro nadzornega organa.

Uporaba logotipa EU za predpakirana živila je od 1. julija 2010 obvezna. Za uvožene izdelke ostaja prostovoljna tudi po tem datumu. Kjer bo, potem ko bo začela veljati nova uredba, uporabljen znak skupnosti, ga bo morala spremljati tudi navedba kraja, kjer so bile pridelane kmetijske surovine. Ta navedba se lahko glasi „EU“, „ne-EU“ ali pa je to ime določene države v EU ali zunaj nje, kjer je bilo pridelano to živilo ali surovine, iz katerih je izdelano.

Če proizvajalci želijo svoje proizvode prodajati v državi članici EU, ki ni njihova matična država, jih bodo mogoče morali opremiti z dodatnim znakom, da bi jih na teh trgih prepoznali. Z uporabo znaka EU za ekološko kmetijstvo, ki ponuja vseevropsko prepoznavnost, se lahko izognemo temu podvajanju. Za več informacij o novem logotipu EU za ekološke izdelke si oglejte Pogosta vprašanja o logotipu.

Po zakljucku procesa preusmeritve proizvajalci in predelovalci še vedno ostanejo podvrženi temeljitemu letnemu kontrolnemu pregledu, ki obsega:

• pregled dokumentacije o nabavah in prodaji, pregled hlevske knjige in knjig z zapisi o zdravljenju itn.;
• mogoče jemanje vzorcev;
• pregledovanje razmer, v katerih živijo živali, v hlevu in na prostem;
• pregledovanje skladišč, njiv, sadovnjakov, rastlinjakov in pašnikov.

Pri proizvajalcih in predelovalcih, kjer obstaja večje tveganje, lahko nadzorniki opravijo dodatne preglede in obiske na kraju samem.Če nosilci dejavnosti ne izpolnjujejo vseh zahtev, jim lahko odvzamejo njihov ekološki certifikat in pravico, da svoje izdelke tržijo kot ekološke.

Če nosilci dejavnosti ne izpolnjujejo vseh zahtev, jim lahko odvzamejo njihov ekološki certifikat in pravico, da svoje izdelke tržijo kot ekološke.