
Osnovna dejavnost kmetov je proizvodnja hrane. Pri tem se opirajo na častitljivo tradicijo, ki jo povezujejo s sodobno znanostjo in tehnologijo, da bi lahko potrošnikom ponudili odlično hrano po dostopnih cenah.
To pomeni, da tradicionalne spretnosti uporabljajo skupaj s tehničnimi znanji in smislom za trženje. Pri svojih prizadevanjih na področju proizvodnje in trženja pa se vedno bolj opirajo na informacijsko tehnologijo.
Ob vsem navedenem morajo biti usposobljeni tudi za upravljanje zemljišč in varstvo okolja. V zadnjih letih morajo razen za zdravje in dobro počutje živali skrbeti še za varnost hrane. Verjetno ni drugega poklica, ki bi od delavca zahteval tako različnih znanj in spretnosti.
Večina kmetij so mala podjetja, ki so pogosto družinska. V številnih podeželskih regijah so take kmetije pomembni lokalni delodajalci in osrednje gibalo podeželja.
Kmetje ne opravljajo dejavnosti, ki bi bila strogo ločena od drugih. Je zgolj prvi člen v prehranjevalni verigi; kmetje svoje proizvode včasih predelujejo sami, še pogosteje pa jih prodajo drugim, ki jih predelajo v živila, katera potrošniki nato kupijo v trgovinah.