Skrb za podeželje
Podeželje zajema 90 % ozemlja EU, na katerem se obdeluje več kot polovica zemljišč. Že samo ta podatek govori o pomenu kmetijstva za naravno okolje EU. Kmetijstvo in narava zelo vplivata drug na drugega. Skozi stoletja je kmetijstvo pripomoglo k ustvarjanju in ohranjanju številnih dragocenih polnaravnih habitatov. Ti danes oblikujejo različne krajine po vsej EU in so prebivališče številnih vrst prostoživečih živali.
KMETIJSKO-OKOLJSKI UKREPI
EU podpira kmetijsko-okoljske programe, odkar so bili vpeljani z reformo SKP leta 1992. Ti kmete spodbujajo, da skrbijo za dodatne okoljske storitve, ki jih sicer dobra kmetijska praksa in osnovni pravni standardi, določeni v posebni osi politike razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, ne zajemajo. Pomoč se plača kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo kmetijsko-okoljske storitve opravljali najmanj pet let. Za nekatere vrste obveznosti se lahko določi tudi daljše obdobje, kar pa je odvisno od njihovega vpliva na okolje. Kmetijsko-okoljske programe morajo kmetom ponuditi vse države članice. To tudi kaže, kako velik politični pomen se jim pripisuje
Čistejše okolje
EU za varstvo okolja skrbi tako, da:
- zagotavlja finančno pomoč kmetom, ki privolijo v prilagajanje svojih kmetijskih praks, tako da zmanjšajo uporabo proizvodov za izboljšanje tal ali zmanjšajo število glav živine na hektar zemlje, puščajo meje med njivami neobdelane, gradijo ribnike in druge objekte ali sadijo drevesa in živo mejo, s čimer presežejo običajno dobro kmetijsko prakso,
- prispeva h kritju stroškov za ohranjanje narave,
- vztraja, da morajo kmetje spoštovati okoljsko zakonodajo (zakonodajo o varnosti hrane in zdravju ljudi, rastlin in živali) in ustrezno skrbeti za svoja zemljišča, če želijo biti upravičeni do neposrednih dohodkovnih plačil.
Gensko spremenjeni organizmi in kmetijstvo EU
Zakonodaja EU o gensko spremenjenih organizmih (GSO) je začela veljati v začetku devetdesetih let 20. stoletja, do danes pa je bila razširjena in izpopolnjena. EU je sprejela posebno zakonodajo, namenjeno varovanju zdravja ljudi in okolja (in hkrati tudi vzpostavitvi enotnega trga za biotehnologijo). Preden se kak gensko spremenjen organizem ali proizvod, ki take organizme vsebuje (na primer koruza, oljna repica ali mikroorganizmi), sprosti v okolje ali da v promet, mora skozi postopek odobritve, v katerem se od primera do primera ocenjuje tveganje za zdravje ljudi in okolje.
